Foto: Branka Keser
Profile picture for user Nika Vajnhandl Nika Vajnhandl
Ustvarjeno dne
Ned, 12.12.2021 08:00
Govorili smo s parom, ki ne gobari le za hobi, ampak od urbanega gobarjenja živi.

Rok Zalar in Bojana Rudović Žvanut sta par, ki se ukvarja z gobarjenjem – a ne hodita v gozd.

Gobe gojita kar »doma«.

Idejo za gojenje gob je dobil Rok, saj se je ukvarjal s pivovarstvom in je želel najti uporabno rešitev za ostanke, ki nastanejo ob kuhanju piva. Izvedel je, da je možno na teh ostankih gojiti gobe. In tako se je začela ideja za urbani Gobnjak.

Med sabo se spodbujata

Pravi, da ideja ni bila dovolj. »Potrebnega je bilo veliko branja literature, napak in učenja na njih, potem še diploma o gobah …« razlaga, potem vskoči Bojana: »Z moje strani pa spodbujanja.«

Pojasnita, da bi se najbrž Rok z gobami ukvarjal le kot hobi, če ne bi Bojana »tečnarila«. 

Foto: Branka Keser

»Zdelo se mi je, da je urbano gobarjenje zanimiva ideja in dejavnost, ki bi tudi meni osebno odgovarjala. Vse življenje sem delala z ljudmi … Gobe so drugačne, gobe ne govorijo – do faze, ko jih moraš prodati,« pojasnjuje, zakaj se ji je zdel projekt vreden spodbude.

Bojana je sicer diplomirana kulturologinja in ima izkušnje z organizacijo projektov, tako da pri njunem poslu skrbi za organizacijsko-poslovno plat. 

V Rožni dolini rastejo gobe …

Razlagata, da je bila pot do Gobnjaka in posla, kakršnega imata danes, precej dolgotrajna. »Najprej sva imela gobe pri Rokovih starših, potem sva imela polno stanovanje gob v Ljubljani, nato sva najela samo gojilnico – na Vrtači, eno garažo … Nisva pa imela prostora, kjer bi lahko tako pripravljala substrate kot gojila gobe,« opisujeta pot do najema bivšega Cockta bara v Rožni dolini, kjer se danes v kletnih in pritličnih prostorih nahaja Gobnjak. 

Gobe namreč potrebujejo primerne pogoje za rast – dosti vlage, a dovolj zračenja, primerno temperaturo in osvetlitev.

Foto: Branka Keser
Foto: Branka Keser

Urbano gobarjenje

Razlagata, da kmetijsko ministrstvo ni razumelo, kako jima dodeliti kmetijsko številko, če nimata zemlje in živine. Zato je bila pot do številke polna prerekanj in učenja funkcionarjev o urbanem kmetovanju, kjer gre za kmetovanje brez zemlje. 

Enako velja za gobarjenje – nimata gozda, kjer bi gobarila, imata pa »vrtiček« v urbanem okolju.

Foto: Branka Keser
Foto: Branka Keser

V Gobnjaku lahko gojita gobe, ki jih je možno gojiti – gojiti ni mogoče vseh – in takšne, ki jih ne najdemo ravno na vseh policah – »nekoliko bolj eksotične,« se pohvalita.

Foto: Branka Keser
Foto: Branka Keser
Foto: Branka Keser

Za gojenje pripravita vse sama: Od micelija do substrata. 

Proizvajalci micelija imajo 'banke kultur', od katerih odkupita »seme« in ga množita naprej: delata svoje »sadike«. Potem v žagovino vstavita micelij na žitnem zrnu in tako substratu vneseta še dodatna hranila.

Za svoje gobe pa poleg zagotavljanja ustreznih pogojev skrbita tudi s srcem. »Gobe so kot ene malo drugačne domače živali. Moraš skrbeti zanje - ne toliko kot za žival, ampak ko greš na dopust, je to vseeno problem. Veselje je delati z njimi in opazovati, ko zrastejo in nekaj obrodi izpod tvojih rok,« razlagata za Ljubljanainfo.

Foto: Branka Keser
Foto: Branka Keser
Foto: Branka Keser

Njun Gobnjak si lahko ob predhodnem dogovoru ogledate na naslovu Večna pot 1

Kompleti za gojenje

Glavni produkt, ki ga prodajata, so kompleti za gojenje gob. Prodaja je stekla v času koronakrize. »Ljudje so kuhali, zraven pa še gojili gobe,« razlagata. 

A ne skrbite, ob nabavi kompleta vam ni treba množiti kultur in imeti ogromno znanja. Komplet, ki ga pripravita Bojana in Rok, je z micelijem preraščen substrat zapakiran v vrečki in gobe že čakajo, da zrastejo pod vašim budnim očesom. 

Foto: Branka Keser
Foto: Branka Keser

Stranke gojitveni komplet namestijo v že naravno bolj vlažen prostor v hiši, če pa nimajo te možnosti – recimo, živijo v stanovanju – pa kompletu dovolj vlažno okolje zagotovijo z večjo plastično škatlo ali vrečo in obenem zagotavljajo dovolj zračenja.

Poleg prodaje kompletov izvajata tudi delavnice, kjer učita o urbanem gobarjenju in gobarjenju nasploh: Pred kratkim sta skupaj s sodelavko Katko organizirala delavnico, kjer so ponoči v gozdu odkrivali gobe, ki se svetijo pod UV lučko.

Ne le okusne, tudi zdravilne

Gojita gobe za kulinarične in medicinske namene, čeprav se to dvoje velikokrat prepleta – kot na primer pri gobi resasti bradovec, ki naj bi tvorila nove povezave med živci, zato jo v veliki meri uporabljajo bolniki z nevrodegenerativnimi boleznimi, obenem pa je tudi izredno okusna.

Morda je tudi zato resasti bradovec goba, po kateri Ljubljančani največkrat posežejo.

Imata tudi gobe, kot sta na primer svetlikava pološčenka in pisana ploskocevka, ki gurmansko sploh nista zanimivi, a jih stranke naročajo, saj blagodejno vplivajo na njihove težave, zato si iz njih pripravijo čaje in tinkture

Foto: Branka Keser

Material iz gliv - glivni biokompoziti

Da je gojenje gob morda res hobi (ali celo poklic?) prihodnosti, dokazujejo tudi s tem, da lahko glive uporabimo kot nadomestek stiropora – na primer za embalažo in izolacijo.

Takšni materiali so ob vse večjem zavedanju pomena uporabe ekoloških materialov, prihodnost. 

Že Ikea je podpisala pogodbo s podjetjem, ki iz gliv izdeluje embalažo za njihove izdelke. 

Foto: Branka Keser

Starejše novice