Nika Vajnhandl
Gregorja Kresala poznamo kot vrhunskega alpinista in producenta dokumentarno-igranega filma Sfinga, pa tudi kot režiserja turističnega promocijskega filma Mestne občine Ljubljana, Ljubljana-Beloved.
30 let se je zelo aktivno ukvarjal z alpinizmom, je tudi prvi v Sloveniji, ki je prosto preplezal znameniti Obraz Sfinge v Triglavski severni steni.
Čeprav je po izobrazbi arhitekt, ga je po desetih letih dela v arhitekturi zaneslo v filmske vode. Odpravil se je v Združene države Amerike, kjer je dokončal dva magisterija - iz filmske režije in scenaristike, dve leti kasneje pa še iz filmske fotografije.
Kamnito srce
Po tem, ko je film Sfinga leta 2011 doživel velik uspeh, saj je prejel 20 nagrad na mednarodnih filmskih festivalih, si je Kresal z ekipo zamislil nadaljevanje uspešnice: Sfinga 2.
Ideja za projekt Sfinga 2, za katerega je Kresala imel pripravljen naslov Kamnito srce, je prišla sama od sebe.
»Med snemanjem filma Sfinga smo ugotovili, da bi lahko povedali še ogromno zanimivosti: o Triglavski severni steni, o Triglavem kraljestvu Triglava, o znamenitih bajkah o Zlatorogu, Ajdovski deklici pa tudi še o Triglavski Sfingi sami …« za Ljubljanainfo razlaga Kresal.
Tako je scenarij za Kamnito srce predvideval vključevanje različnih žanrov: od igranih odsekov do povsem dokumentarističnih prvin. »Podobno, a še bolj drzno, kot smo se tega lotili v filmu Sfinga,« pojasnjuje.
V Slovenij so mu zaprli vrata
Slovenska filmska scena na nadaljevanje priljubljenega filma očitno ni bila pripravljena.
»Slovenski filmski center mi je tri leta zapored zavračal vloge na razpisih za dodelitev sredstev, z obrazložitvami, ki so bile neverjetno podcenjujoče in povsem skregane z zdravo pametjo. Ministrstvo za kulturo je na moje pritožbe vselej odločilo v moj prid, a potem se vsakokrat znova ni zgodilo nič. Nekaj časa smo še snemali - na lastne stroške. Pri zadnjem izplačilu honorarjev pa sem moral prodati avto. Preprosto ni več šlo,« za Ljubljanainfo pove Kresal.
Film so posneli skoraj v celoti. Zmanjkalo jim je še zimsko snemanje vrha Triglava, njegove okolice in končna montaža vsega.
Leta poskušanja in 21 projektov, ki mu jih je Slovenski filmski center zavrnil, so Kresala vodila v Združene države Amerike, kjer so ga, kot pravi, vsi, s katerimi je želel sodelovati, sprejeli z odprtimi rokami. »S slovensko filmografijo pa se več ne bom ukvarjal,« odločno pove.
Posnetek, ki je obnorel splet
V ponedeljek je Kresal na svojem Facebook profilu objavil 25-sekundni videoposnetek, ki je bil posnet in predviden za film Kamnito srce.
Posnetek, ki je bil narejen leta 2012, je zahteval skoraj 170 ur montaže, pred tem pa izredno veliko priprav na snemanje.
Snemanje vrha Triglava
Kresal je v objavi na Facebooku opisal, kako težavno je bilo celodnevno neprekinjeno snemanje vrha Triglava.
Poleg posebnih dovoljenj za snemanje, je bilo zelo zahtevno tudi nošenje 250 kilogramov težke opreme na vrh gore, zgoraj pa sestavljanje opreme in celo pripravljanje zelo dolge žičnice za kamero – česar leta 2012 v filmskem svetu še niso zares poznali in so Kresal in ekipa ustvarili to inovacijo. Kamero so po žičnici vlekli kar s pomočjo vrtalnega stroja.
»S to tehnologijo, ki se zdaj zdi kot iz kamene dobe, smo takrat dosegali presežke posnetkov v gorski filmografiji,« razlaga Kresal.
Poleg vsega tega so sami naredili še okroglo tračnico, po kateri se je kamera vozila okrog Aljaževega stolpa. Tračnica se jasno vidi tudi na posnetku.
Kresal razlaga, da ker je ponoči pihalo, so zelo dolgo in težko palico, ki nosi kamero, v filmskem svetu pa jo imenujejo »roka«, obtežili s sto kilogrami kamnov v vrečah. Če so »roko« želeli premakniti, so jo tako morali »mahniti z macolo« in paziti, da ob tem računalnik, ki je bil povezan s kamero ali pa kdo od nas, v popolni temi ne pade v globino.
»Ogromno načrtovanja in sredstev je bilo vloženih, da smo to izpeljali,« pove Kresal.
Navdušeni Slovenci
Komentarji pod objavo na Facebooku kažejo, da so Slovenci nad posnetkom več kot navdušeni. Kresal pa za Ljubljanainfo razlaga, da ga tudi delitve posnetka in pohvale po vseh zavrnitvah projekta in predvsem zaradi načina komunikacije, ki jo je bil več let zapored deležen s strani Slovenskega filmskega centra, verjetno ne morejo več dovolj spodbuditi, da bi končal film Kamnito srce.
»Če se bo kdaj našel kakšen tuj ali privatni vlagatelj, pa bom kolesje gotovo takoj zavrtel naprej,« obljublja.
Starejše novice
