Foto: Nika van Berkel
Profile picture for user Nika Vajnhandl Nika Vajnhandl
Ustvarjeno dne
Pet, 4.2.2022 06:46
Arhitektka Nika van Berkel je v svoji magistrski nalogi razvila idejo o prenovi Plečnikovega stadiona, ki predvideva nov mestni park. Idejo pozdravljajo mnogi, mi pa smo preverili, ali bi lahko takšen mestni park kdaj postal resničnost.

Arhitektka Nika van Berkel je bila rojena v Ljubljani leta 1987, po študiju, leta 2015, pa se je preselila na Nizozemsko. 

»Poleg dela imam tu svojo družino, kar je bil tudi eden izmed razlogov, da sem se preselila,« pove.

Trenutno živi in dela v Rotterdamu, kjer je zadnjih pet let ustvarjala v krajinskoarhitekturnem biroju West 8. 

Nedavno je zamenjala delovno okolje, saj pravi, da ni želela popolnoma izgubiti stika z arhitekturo. Sedaj dela kot arhitektka v arhitekturnem biroju De Zwarte Hond.

Poleg rednega dela vodi lasten studio, kjer raziskuje projekte, ki brišejo meje:

»Razvoj lastne prakse dojemam organsko, od leta 2018 sodelujem z različnimi arhitekti in umetniki, pri čemer se pri izboru tematik in hipotetičnih vprašanj ne omejujem.«

Foto: Osebni arhiv Nika van Berkel

Propadanje Plečnikovega stadiona

»Ljubljana vse bolj pozablja na podobo mesta, katerega glavna sestavina je kulturna identiteta, ki se odraža tudi v arhitekturi,« izpostavi, da je ključno, da kulturna dediščina, s katero morajo imeti ljudje osebni stik, ostaja »živa«. 

Centralni stadion za Bežigradom je za javnost zaprt že od leta 2008. Namesto da bi prostor namenili javnosti, stadion propada. 

Tako je arhitektka v svoji magistrski nalogi razvila zamisel, da bi tam stal novi mestni park. Ta bi pomenil veliko nadgradnjo Ljubljane in njene identitete, saj bi z raznolikimi aktivnostmi privabljal prebivalce in turiste ter tvoril novo krajino sredi mesta.

Novi mestni park

Projekt revitalizacije Plečnikovega stadiona obravnava območje Centralnega stadiona v Ljubljani, ki ponuja velik potencial za razvoj javnega prostora za prebivalce in uporabnike. 

Prenova vzpostavlja jasen odnos novega do obstoječega; upošteva Plečnikovo dediščino in njegova načela snovanja odprtega prostora. 

Foto: Nika van Berkel

Pri snovanju koncepta je arhitektka ohranjala kulturno dediščino, a se obenem vprašala o tematiki sodobnih parkovnih zasnov, torej o tem, kaj je tisto, kar prebivalci Ljubljane danes zares potrebujejo. 

Novi mestni park bi s svojim programom, diskretno umestitvijo novih volumnov in z zelenjem kot osnovnim gradnikom prostora tvoril novo krajino v centru mesta.

Predlagani kulturno-rekreativni program pa ponuja raznoliko in kontinuirano uporabo, kar je ključna lastnost kakovostnih javnih odprtih prostorov. Centralni stadion tako postane zeleni atrij mesta.

Foto: Nika van Berkel

Park, odprt za javnost

»S svojo magistrsko nalogo sem predvsem želela opozoriti na izjemen prostor, ki ga ponuja Plečnikov stadion. Zeleni park je že tam, le odpreti ga moramo javnosti,« pove za Ljubljanainfo.

Dobre prakse v tujini že predstavljajo bolj nekonvencionalne načine reševanja podobnih prostorov, kot naprimer Park Tempelhof v Berlinu ali High Line Park v New Yorku. Arhitektka je mnenja, da bi lahko podobno miselnost aplicirali tudi pri stadionu. 

Bi takšen park lahko postal resničnost?

Prihodnost Plečnikovega stadiona je trenutno neznana, stadion propada. 

»V idealnem svetu bi stadion, kot javna odprta površina in spomenik državnega pomena prišel nazaj v last države, ki bi ga prenovila in odprla za meščane in meščanke,« arhitektka meni, da bi s tem bi ohranili pomembno kulturno dediščino, pridobili novo javno kulturno rekreacijsko površino in ključno turistično točko v Sloveniji.

Po neuradnih ocenah Civilne iniciative, s katero sodeluje, je bila zamišljena popolna restavratorska obnova stadiona ocenjena na znesek med tremi in petimi milijoni evrov.

V želji, da bi park postal nekoč resničnost, arhitektka sodeluje s Civilno pobudo za ohranitev Plečnikovega stadiona v prvotni obliki, ki se uspešno bori za prostor, »prav tako pa tudi prebivalci Fondovih blokov in člani skupine Ljubljana Odprto Mesto«. 

»Menim, da prav take iniciative lahko rešijo življenje stadiona in ga vrnejo prebivalcem mesta,« pove. 

Ideja o romantični zeleni oazi sredi mesta

Arhitektka pove, da je magistrski nalogi posvetila eno leto.

Pojasnjuje, da je v obdobju odločanja o temi magistrske naloge veliko zahajala mimo stadiona za Bežigradom: 

»Ob pogledu skozi ograjo me je očaral z zelenjem poraščen prostor, ki je že sam po sebi napeljeval na idejo o romantični zeleni oazi sredi mesta.«

»V začetku sem se usmerila v temeljito raziskavo in analizo lokacije ter dane arhitekture. Sledil je razvoj programske zasnove ter določitev pristopa k revitalizaciji prostora, ki me je vodil v idejno zasnovo Novega mestnega parka,« razloži.

Da je njena magistrska naloga prinesla svežo idejo o Plečnikovem stadionu, pričajo tudi pozitivni odzivi na nalogo. 

Mesto bi namreč s takšnim parkom pridobilo veliko odprto javno površino s kulturno rekreacijskim programom. Arhitektka je pokazala, da Plečnikov stadion ponuja priložnost za zelen prostor, kakršnega v tem predelu mesta še ni.  

Starejše novice