Nov primer kripto prevare: Letos nasedlo že več kot 100 Slovencev

Policisti so že večkrat opozorili na mnoge primere prijav zlorab spletnega bančništva, plačilnih in kreditnih kartic. 

Tudi na Policijski upravi Maribor v zadnjem času beležijo porast spletnih zlorab, pri katerih žrtve zaradi naivnosti in želje po hitrem zaslužku, tujcem zaupajo dostop do svoje spletne banke in osebnih podatkov.

»Namesto hitrega zaslužka, žrtvam žal ostanejo le prazni bančni računi,« pojasnjujejo policisti: »Storilci nato njihov račun pogosto uporabijo še izvrševanje drugih kaznivih dejanj.«

Na Policijski upravi Maribor v zadnjem mesecu beležijo šestnajst tovrstnih primerov. 

Goljufi so si na tak način protipravno pridobili za skoraj 200.000 evrov nezakonite premoženjske koristi. 

Starejšemu občanu odtegnili denar z računa

Nazadnje so mariborski policisti takšno prijavo prejeli včeraj, ko je starejši občan klicatelju zaupal svoje bančne podatke po prepričevanju, da mu bodo vrnili 5000 evrov

Nato pa so mu z njegovega bančnega računa odtegnili okrog 1300 evrov. 

V letu 2023 je bilo v Sloveniji do sedaj sicer obravnavanih že več kot 100 primerov s skupno škodo okoli 3,5 milijona evrov. 

Kljub opozorilnim znakom kriptogoljufom žal še vedno veliko ljudi nasede

Kako običajno poteka prevara? 

Tujec po mobilnem telefonu pokliče žrtev in jo v »polomljeni« slovenščini, s tujim naglasom, skuša prepričati, da ima na eni od kriptomenjalnic še vedno nekaj sredstev v kriptovalutah, na primer od 20.000 do 40.000 evrov.

Da bi bila prevara še bolj pristna, žrtvam pokažejo kripto račun, na katerem so shranjena sredstva, ki bi mu naj pripadala. Do tega računa žrtev ne more dostopati.

»Policisti pogosto ugotavljamo, da ob osebah, ki so morda nekdaj trgovale s kriptovalutami, na tovrstne goljufije, nasedajo tudi ljudje, ki s kriptovalutami doslej še niso trgovali, a jih storilci kljub temu uspejo prepričati, da nanje čakajo tovrstna sredstva,« razlagajo na Policijski upravi Maribor. 

Goljufi žrtve prepričajo, da jim dajo oddaljen dostop do računalnika ali telefona

Goljufi žrtve pogosto prepričajo v to, da si na računalnik ali telefon namestijo program za oddaljen dostop, s katerim omogočijo storilcem dostop do te naprave, češ da naj bi v nasprotnem primeru izgubili kriptosredstva. 

Ko storilci pridobijo dostop do njihovih naprav, s tem pridobijo dostop tudi do spletne banke in elektronske pošte. V imenu oškodovancev lahko na različnih kriptomenjalnicah in spletni banki odprejo račune in z njihovih bančnih računov prenesejo denar.

Storilci žrtvam nato pogosto svetujejo, da naprav ne uporabljajo, denimo med 12 in 24 ur, ter ne obiskujejo spletne banke, češ da bo tako transakcija »kriptodenarja« na njihov račun izvršena hitreje.

Žal po tem žrtve pogoste ugotovijo, da so jim storilci izpraznili bančni račun, in ga morda celo izkoristili za krajo denarja z drugih bančnih računov.

Kako se zaščititi? 

V policiji zato opozarjajo, da se občani:

• ne oglašajo na neznane telefonske klice iz tujine,
• gre lahko tudi za ponarejene slovenske telefonske številke - če prejmejo klic s ponudbami o zaslužku s kriptovalutami, naj nemudoma prekinejo povezavo,
• na računalnik ali telefon ne nameščajo programov za oddaljen dostop,
• nikomur ne dovolijo upravljanja z računalnikom ali telefonom,
• nikomur ne dovolijo dostopa do spletne banke.

Ob morebitnem oškodovanju svetujejo, naj zberejo vso razpoložljivo dokumentacijo (elektronsko pošto, podatke o transakcijah, morebitne mobilne številke, naslove elektronske pošte, IP številke) in se za prijavo čimprej obrnejo na najbližjo policijsko enoto ter svojo banko.