14. marca bo na Dunaju slavnostna otvoritev velike retrospektive slovenskega filma, ki jo je pripravila ljubljanska Slovenska kinoteka.
V kinu Metro bo med 14. marcem in 8. aprilom na ogled 34 slovenskih filmov iz vseh obdobij slovenskega filmskega ustvarjanja, ki bodo ponovno zaživeli na ekranu.
Prvi v sklopu prikazanih filmov bo V kraljestvu zlatoroga iz leta 1931, ki velja za prvi slovenski celovečerni film. Pred tem si bo moč ogledati še dva predfilma in sicer večkrat nagrajeni Steakhouse režiserke Špele Čadež in pa Legenda o Zlatorogu režiserke Lee Vučko.
Slavnostni govorniki na otvoritvi bodo urednik filmskega programa v Avstrijskem filmskem arhivu Florian Widegger, direktorica Slovenske kinoteke Ženja Leiler Kos in državni sekretar na ministrstvu za kulturo Marko Rusjan, ki bo retrospektivo tudi otvoril.
Slovenska kinoteka je ob svečani priložnosti največje tovrstne filmske retrospektive v Avstriji zapisala:
»Slovenski film je predvsem panorama avtorskih poetik, za katere je značilno, da se ne odzivajo na trende, ampak iščejo svoj lasten tematski, estetski in avtorski izraz.«
Poudarili so tudi, da je skupna lastnost slovenskega filma njegova družbenokritičnost ter raziskovanje odnosa med posameznikom ter družbeno in politično sedanjostjo nekega časa.
Izbrani filmi, ki bodo predvajani v mesec dni trajajoči retrospektivi, so:
Steakhouse, Špela Čadež, 2021; Legenda o Zlatorogu, Lea Vučko, 2022; V kraljestvu Zlatoroga, Janko Ravnik, 1931; Mladina gradi, France Štiglic, 1946; Na svoji zemlji, France Štiglic, 1948; Ples v dežju, Boštjan Hladnik, 1961; Zdravi ljudje za zabavo, Karpo Godina, 1971; Karpopotnik, Matjaž Ivanišin, 2013; Slavica exception, Mako Sajko, 1971; Po isti poti se ne vračaj, Jože Babič, 1965; Na sončni strani ceste, Matjaž Klopčič, 1959; Triptih Agate Schwarzkobler, Matjaž Klopčič, 1997; Bizoviške perice, Jože Bevc, 1959; Sedmina, Matjaž Klopčič, 1969; Gratinirani možgani Pupilije Ferkeverk, Karpo Godina, 1970; Splav Meduze, Karpo Godina, 1980; Barva spomina, Jože Babič, Giorgio Sestan,1967; Poljubi mehka me radirka, Zvonko Čoh, 1984; Krizno obdobje, Franci Slak, 1981; Stari most, Vlado Škafar, 1998; (A)torzija, Stefan Arsenijević, 2002; Ekspres, ekspres, Igor Šterk, 1997; Ljubezen na strehi sveta, Jan Cvitkovič, 2015; Kruh in mleko, Jan Cvitkovič, 2001; Boles, Špela Čadež, 2013; Varuh meje, Maja Weiss, 2002; Meje, Damjan Kozole, 2016, Rezervni deli, Damjan Kozole, 2003; Cukrarna, Jože Pogačnik, 1972; Boj za, Siniša Gačić, 2014; Na sončni strani Alp, Janez Burger, 2007; Peterka: leto odločitve, Vlado Škafar, 2003; Babičino seksualno življenje, Urška Djukić in Émilie Pigeard, 2021; Človek s senco, Ema Kugler, 2019.
Režiserka Varja Močnik je o filmih, ki bodo predvajani na Dunaju, v daljšem tekstu, ki je objavljen na spletni strani Slovenske kinoteke, zapisala:
»Če se ozremo po naboru Retrospektive slovenskega filma in širše po slovenski filmski pokrajini lahko med filmi in avtorskimi poetikami najdemo le redke skupne imenovalce.
A vendar pri vidnejših uzremo vztrajno raziskovanje odnosa posameznika do (izrazito slovenske) družbe, “necenzuriran” pogled na domače družbeno-politične okoliščine in posledično seciranje intimnih razmer, v katerih se posamezniki nahajajo.
Izrazito individualistični glavni liki so pri tem pogosto soočeni z etičnimi vprašanji in dilemami ter v konfliktu ali vsaj neravnovesju z družbenimi normami.«
Starejše novice
