Čevljar Vladimir Vodeb na levi
Profile picture for user ninavodeb Uredništvo Ljubljanainfo [email protected]
Ustvarjeno dne
Sre, 13.1.2021 16:27
 V starem mestnem jedru Ljubljane, le korak od Šuštarskega mostu, stoji eden redkih še delujočih butikov za čevlje, kjer se mojstrsko znanje tega izumirajočega poklica predaja že četrti generaciji.

Ko vstopimo v čevljarno, nas zaobjame prijeten vonj usnja, oči pa nam bežijo od enega do drugega čevlja, vseh vrst in oblik. Modno čevljarstvo Vodeb odlikuje izdelava ženske in moške obutve po meri.

»Kakršenkoli čevelj si zamislite, vam ga naredimo,« se zasmeji mojster Vladimir Vodeb, ki se prikaže izza zavese, za katero se kasneje izkaže, da za sabo skriva celotno delavnico, kjer mojster s pomočjo delavcev izdeluje čevlje.

»Včasih nas je bilo čevljarjev v Ljubljani malo morje: na Gornjem trgu, Starem trgu in Mestnem trgu nas je bilo okoli trideset, danes pa je zgodba popolnoma drugačna,« nadaljuje Vladimir.

»Svet se manjša, čevlje pa dobivamo od drugod; uvožene in cenejše. Danes moraš biti malo nor, da še vedno vztrajaš v tej obrti,« doda s hudomušnim nasmeškom.

Četrta generacija šuštarjev

S čevljarstvom se je prvi v družini začel ukvarjati Vladimirjev ded Maks Vodeb, ki se je obrti priučil v Brestanici in znanje predal svojemu bratu Henriku. Prvi vpis v obrtno knjigo je bil zabeležen 29. marca 1929.

Med vojno so bili izgnani v Nemčijo, kjer sta brata še naprej opravljala čevljarsko delo in bila pri strankah dobro zapisana. Po vrnitvi v domovino je Maks nadaljeval z obrtjo in učil še mnoge vajence, med drugim tudi sina Ivana, vladimirjevega očeta, ki je leta 1954 odšel v Ljubljano in se zaposlil v delavnici Zvezda v Šiški. Nato je delal v Zmagi, vse do leta 1961, ko je odšel na delo v Nemčijo, kjer je bil tri leta zaposlen v tovarni Salamander. Zanj je bila to velika sprememba, saj se je moral navaditi na strojno izdelavo čevljev.

Čevljarstvo je v družino pripeljal Maks Vodeb

Ko se je leta 1965 vrnil domov,  je na Gornjem trgu odprl svoje čevljarstvo, leta 1973 pa so se preselili na Šuštarski most, kjer so ostali do danes.

Leta 1993 je čevljarstvo prevzel Vladimir, oče Ivan pa se je pred nekaj leti upokojil.

»Še vedno si ne more pomagati, da nas ne bi v delavnici obiskal vsak dan,« pripoveduje Vladimir.

Sicer pa se bo družinska tradicija ohranila preko Vladimijevega sina Nejca Vodeba, ki predstavlja že četrto generacijo čevljarjev v družini.

Izdelava čevlja

Najbrž se sprašujete, kako ročna izdelava čevljev sploh poteka. V obrtni delavnici je poleg mojstra, ki obvlada izdelavo čevlja od začetka do konca, po navadi še nekaj delavcev, ki si zaradi hitrejše izdelave delo razdelijo: poleg mojstra so bili v fabrikah nekoč še čevljarji, modelirji, prikrojevalci, šivilje in montažerji, Vladimirju pa v delavnici poleg sina Nejca, ki ima odprto svojo sprejemnico, pomagata še šivilja in čevljar, ki si delo razdelita.

Mojster, v našem primeru Vladimir, se s stranko dogovori, kakšen čevelj želi imeti in vzame mere. Nato naredi vzorec, po katerem iz kože izreže sestavne dele, ki jih šivilja nato sešije skupaj in tako nastane zgornji del čevlja, polizdelek, ki ga čevljar na pobudo mojstra navleče na kopito, izdela podplat, ga prilepi, obdela peto in izgotovi čevelj. Ta mora nato počakati najmanj 24 ur, da se vse posuši in »uleže«. Čez dva do tri dni ga mojster izkopiti, doda vložek in čevelj je nared.

Prednosti »po meri« narejenih čevljev

»Čevelj, ki je narejen po meri, se vaši nogi popolnoma prilega, ni ne prenizek ne preširok, ampak točno takšen, kot je vaša noga,« pripoveduje predstavnik četrte generacije, Nejc Vodeb.

Najpomembnejši je material, iz katerega je čevelj narejen. »Pri uvoženih čevljih gre večinoma za plastiko, ki začne po določenem času razpadati, ker je iz nafte,« razlaga Nejc.

Najpomembnejši je material.

Poleg tega, da takšen čevelj zdrži le eno do nekaj sezon, prinaša probleme tudi pri hoji, saj je noga bolj utrujena, plastični podplati pa povzročajo dodatno potenje, kar prinaša nevšečnosti, kot so glivice.

»Čevlji iz masovne pridelave v primerjavi z ročno izdelanimi čevlji so kot hitra hrana v primerjavi s kakovostno hrano v restavraciji. S hitro prehrano boš živel manj časa, nasiti pa te le za kratek čas. Če pa ješ kvalitetno hrano, boš bolj zdrav in dlje časa sit. Enako je pri čevljih,« pravi Nejc.

Čevlji za politike, pevce, gledališke igralce

Čevlje po meri si je pri Vodebovih privoščilo že nekaj znanih oseb, med drugim marsikateri politik in predsednik, čevlje so izdelovali za pevce na Evroviziji, igralce v gledališču, plesalce, poledancerke, obuli so tudi znanega slovenskega kostumografa Alana Hranitelja.

Pri njih se oglasijo tudi tisti, ki imajo stopalo večje ali manjše od številk, ki jih ponujajo trgovine. »Največja številka moškega čevlja, ki smo ga izdelali, je 53, največji ženski čevelj pa 48,« pravi Vladimir.

Starejše novice