Danes, 25. novembra, je mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami.
Ob tej priložnosti so ničelno toleranco do vseh vrst nasilja izpostavili tudi v sekciji za varne hiše, materinske domove in sorodne organizacije v Sloveniji, ki deluje pod okriljem Socialne zbornice Slovenije.
Napovedujejo prizadevanja za izboljšanje povezovanja organizacij za obravnavo nasilja na sistemski ravni.
»Nasilje nad ženskami je tema, o kateri neradi govorimo in se kot družba z njo neradi ukvarjamo. Temo prav tako zaznamujejo tudi številni stereotipi in predsodki, ki v naši družbi vztrajajo že desetletja.
Vzrokov, da si ženske, ki so žrtve nasilja, težko poiščejo pomoč, je več: strah, sram, krivda, upanje, da se bo povzročitelj spremenil, ohranitev družine, izolacija in izključenost iz socialnih stikov, ekonomska odvisnost od povzročitelja, nedostopnost informacij in podobno,« so ob današnjem mednarodnem dnevu boja proti nasilju izpostavili v omenjeni sekciji socialne zbornice.
Dolgotrajno zadrževanje v nasilnem odnosu po njihovih navedbah ogroža tako zdravje in kakovost življenja otrok kot tudi žensk samih.
Nastale družbene razmere pa omejuje tudi učinkovitost povezovanja organizacij za obravnavo nasilja na sistemski ravni, kar bi bil po mnenju zbornice lahko bistven prispevek za razvijanje dobrih praks na tem področju.
Poudarili so, da se težave na sistemski ravni običajno pokažejo že pri zaščiti žrtev nasilja v primeru, ko nasilneži ostajajo v domačem okolju, umika se žrtve, organi pregona ne ščitijo žrtev zalezovanja, prijava groženj je možna le na zasebno tožbo.
»Nastale družbene razmere omejujejo učinkovito povezovanje organizacij za obravnavo nasilja na sistemski ravni, kar zavira razvijanje dobrih praks ter izboljšanje položaja žrtev nasilja v družbi,« so navedli v izjavi za javnost.
Izboljšave so po njihovih navedbah tako potrebne pri izvajanju učinkovitejših ukrepov sodišč, policije in centrov za socialno delo ob prijavi psihičnega nasilja ali zalezovanja.
Kot so napovedali, si bo sekcija tudi v prihodnje prizadevala za izboljšanje povezovanja organizacij za obravnavo nasilja na sistemski ravni in s tem posredno tudi položaja žrtev nasilja, in sicer s strokovnim delom v programih ter z različnimi oblikami osveščanja strokovne javnosti, kot so izobraževanja, konference in podobno.