Ljudje so se veselili, da sta Nina in Nande živa in zdrava.
Ustvarjeno dne
Pon, 8.2.2021 16:45
Nanduja Nino in Nandeja, prijatelja pred nekaj dnevi preminulega noja Franceljna, sta na sobotno tržnico skrbnika Simona in Janez Cetin spet pripeljala v Ljubljano. Pravita, da na zelenjavni catering.

Z namenom, da se nanduja najesta malin in solate, ju zakonca Cetin pripeljeta v Ljubljano, s pokrito prikolico, v kateri je pol metra slame. Ko se vozita, se takoj uležeta in zakopljeta vanjo. V ovinkih zato pri ptičih ni treba biti tako zelo previden kot pri konjih, ki stojijo in jih lahko s prenaglim manevriranjem poškoduješ. Ker jima je v tisti slami tako prijetno, jima je ob prihodu na cilj treba prigovarjati, da vstaneta. Prikolica je njun drugi domek, pripoveduje Janez Cetin. 

Nanduja, kljub temu, da zdaj že dlje časa nista bila na ljubljanski tržnici, nista pozabila, kje so njune prodajalke sadja in zelenjave. Nandujka Nina je bila prisrčne volje, ljudi je nežno vlekla za zadrge na oblačilih in jih "fehtala" za hrano. 

Vsak drugi mimoidoči jim je izrekel sožalje za Franceljna.

Za Nino in Nandeja je sprehod po mestu tudi pedikura

Med sprehodom so opazili, da Nina malo šepa. Simona Cetin je ugotovila, da zaradi predolgih nohtov na nogah. Sprehodi po trdi podlagi, kot sta asfalt in granitne kocke, so koristni, ker brusijo nohte, razloži Janez Cetin. Z Nandejem se je skrbnik več sprehajal po cestah v bližini kmetije in pred korono tudi po mestu, Nina pa je večino časa ostajala na domačem travniku, brez trde podlage.

V svojem naravnem okolju imajo nanduji dovolj trde podlage, da si pri vsakodnevnem iskanju hrane brusijo nohte, zato je sprehod po mestu za nanduja koristen tudi zaradi urejanja nohtov.

Boji se kvečjemu kakšnega človeka

Janez Cetin se rad sprehaja s pticami po Ljubljani. Ljudje sprva omahujejo in ne upajo pobožati velikih dolgovratih ptic, ki iz živalskega kraljestva poleg krokodilov po telesni zgradbi, mimiki in kretnjah nekako še najbolj spominjajo na izumrle prednike dinozavre. Cetin se ne boji, da bi se v ptiče zapodil kakšen pes, pes ga lahko napade tudi če je sam, pravi. Tako ali tako morajo biti psi privezani, da ne poškodujejo ljudi ali drugih živali. Pa tudi sicer, doda, pes ni popadljiva žival, da bi kar tako napadel, ne da ga k temu naščuva gospodar. Bolj ga skrbi, da bi katerega od njegovih eksotičnih hišnih ljubljencev brcnil kdo od ljudi.

"Kakšen kuža že zalaja, ampak zato, ker se prestraši. Bolj se bojim ljudi, ti so lahko žleht."

Eksotične živalce je treba vzgojiti tako, da se med ljudmi čutijo varne

A na prste ene roke lahko preštejejo pripetljaje, ko so se posamezniki spotaknili ob njih, ker so se sprehajali s svojimi živalcami. Pozitivno presenečen je, doda, da se na tisoč ljudi morda pojavi eden, ki meni, da žival, ki ni ravno pes ali mačka, ne sodi v mestno okolje med ljudi. "Kaj bi bilo boljše, če je nandu, namesto da se sprehaja z nami, zaprt v pašniku pod električnim pastirjem? Tako kot kuža se rad druži", odvrne na takšne pripombe. Edina razlika je, da moraš to živalco vzgojiti na način, da se čuti varnega med ljudmi in ji pomenijo del jate, razlaga. Pove, da sta nanduja Nina in Nande, kot je bil noj Franci, veliko bolj plašljiva v gozdu kot v mestu. "Če bi se izgubila v gozdu, sem prepričan, da bi tako nanduja kot Franci šli v prvo vas, do prvih ljudi."

Sožitje človeka in živali

Eden redkih trenutkov, ko se je skrbnik živali prestrašil, je bila podelitev nagrad za mednarodno tekmovanje v pridelavi cvetličnega medu – zakonca Cetin sta se takrat ukvarjala s čebelarstvom. Z nandujem Nandejem so v kinodvorani sedeli v prvi vrsti poleg župana, predsednika čebelarske zveze – in zvočnikov. Ko je bil po zaključku programa na vrsti ansambel, je Nande čedalje bolj trzal s krili, pravi Cetin: "Nandu je bil tik pred tem, da zapaničari. Če bi, bi tekel čez vse navzoče v dvorani. Nato me je spreletelo, da je ptič začutil, da sem se ustrašil jaz. Prisilil sem se, da sem se umiril in osredotočil na prireditev. Tako se je tudi Nande kljub glasni glasbi ponovno ulegel, kot da ni nič."

Kadar se ptiči ustrašijo, najprej pogledajo njiju z ženo. Če vidijo, da je strah njiju, se tudi oni preplašijo. Če vidijo, da sta mirna, se umirijo.

Med njimi se je spletlo sožitje, ptice pa so se na ljudi ne le navadile, temveč v njihovi družbi uživajo. Vedo, da od ljudi nemalokrat dobijo kakšen priboljšek. Noj Francelj je tako v Celovcu nastopal na odru z igralko Inti Šraj, "vse se je bliskalo, ropotalo, muzika je bila na polno, on je užival, samo da so bili okrog ljudje. In pavček Jani, njegov najboljši prijatelj, je ležal na njem. Kadarkoli je bil Jani utrujen, se je ulegel na Francija," se spominja Cetin.

"V stroki velja, da se teh živali ne da udomačiti. A bolj kot za neko stvar na splošno velja, da se je ne da, bolj s Simono rineva v dokazovanje nasprotnega," skomigne skrbnik živali.

Vse se da, pravi, to dokazujejo tudi člani Društva ljubiteljev eksotičnih živali Bioexo, ki za hišne ljubljence vzgojijo tudi živali, kot so kače, od manjših do pitonov, kameleoni, krokodili, kuščarji in druge. Cetin ima zadnjih sedem let skupaj z ženo kmetijo z mnogimi živalmi, prej nobeden od njiju ni imel nobene živali. Bile so službe, veliko športa, smučanja, golfa, pohodov, potem pa pridejo leta, ko se umiriš, pripoveduje. Doma sta z ženo malo za rekreacijo naredila njivo, iz česar je nastala kmetija. Življenje pa se ni umirilo, ampak je postalo ena velika avantura, pravi.

Razlika med noji in nanduji

Nina in Nande sta nanduja, veliki neleteči ptici z dolgimi vratovi, ki v naravnem okolju Južne Amerike bivajo do 2000 metrov nadmorske višine. Dosežejo višino do 1,5 metra, če se iztegnejo, dodatnih 20 centimetrov, noj pa je velik do 2,5 metra. Nanduji so trikrat lažji od nojev, tehtajo do 35 kilogramov. Bolj so prilagojeni na mraz, stegna imajo operjena, noji pa gola. Franci si je s krilci pokril bedra, ko je bilo mrzlo, razlaga skrbnik živali. Nanduji imajo tri prste, noji dva, eden je zakrnel. Nanduji nimajo repa, noji pa. Pri nojih na jajcih sedita samec in samica, samec ponoči, samica podnevi, in tudi mladiče vzgajata oba. Zanimivo pri nandujih je, da na jajcih sedijo samci, ki tudi sami vzgajajo mladiče.

Pri neletečih ptičih so vsa spolovila v trebušni votlini, zato bi bila kastracija oziroma sterilizacija preveč zahtevna operacija.

Ptice imajo kloako, enojno odprtino za uriniranje in iztrebljanje, oboje lahko izvajajo hkrati ali ločeno. Noji so edini ptiči, ki imajo mehur, a prav tako kloako. Noji imajo od kopenskih živali največje oči v primerjavi s proporci telesa. Nanduji tečejo do 60 kilometrov na uro, noji pa do 70. Tako nanduji kot noji bi v naselju dobili kazen, če bi začeli teči, se pošali Janez Cetin. Oboji zelo dobro slišijo, vidijo in si zelo hitro zapomnijo rutino, pove: "Če jim določen dan ne daš hrane ob isti uri, kot so vajeni, je že narobe. Pravi firbci so, karkoli kdo premakne na dvorišču, karkoli delaš, če kdorkoli pride na obisk, morajo biti takoj zraven."
 

Starejše novice