Z. Š.
V Ljubljani deluje največji regijski center za ravnanje z odpadki RCERO, v katerem letno po predelavi ostaja več kot 100.000 ton mešanih komunalnih odpadkov, ki se jih ne sme odlagati na deponije in jih ni mogoče ponovno snovno uporabiti.
»Večina tovrstnih komunalnih odpadkov se trenutno odvaža v tujino, kjer iz njih proizvajajo različne oblike energije. Ker imamo v Mestni občini Ljubljana poleg domačega goriva iz odpadkov tudi največje omrežje daljinskega ogrevanja, pospešeno pristopamo k projektu izgradnje objekta za energijsko izrabo nereciklabilnih gorljivih komunalnih odpadkov v Ljubljani,« so izpostavili na Mestni občini Ljubljana.
Ljubljanski župan Zoran Janković je izpostavil, da je osnovni namen sežigalnice v Ljubljani »zdravje, čisto okolje in nižje položnice«.
Predstavitvi projekta v Cukrarni so sledili številni odzivi, med najbolj odmevnimi je odziv Zdravniške zbornice Slovenije, kjer so med drugim izpostavili, da bi sežigalnica v Ljubljani ogrozila življenja prebivalcev in poslabšala kakovost zraka v Ljubljani.
Kakšna je kakovost zraka v Ljubljani?
»V Ljubljani imamo tri merilna mesta. Eno v upravljanju Mestne občine Ljubljana, na križišču Vošnjakove in Tivolske ceste. To je najbolj prometno obremenjen del Ljubljane ima značaj prometne postaje in izkazuje temu primerno višje vrednosti, kot so na drugih lokacijah,« je uvodoma povedala vodja oddelka za varstvo okolja na ljubljanski mestni občini Nataša Jazbinšek Seršen.
Dve merilni postaji v Ljubljani sta v upravljanju Agencije Republike Slovenije za okolje. Najbolj reprezentativna postaja, ki izkazuje splošno stanje v Mestni občini Ljubljana, je po besedah vodje Jazbinšek Seršen postaja Bežigrad, ki stoji na Vojkovi cesti, na dvorišču agencije za okolje, še ena pa stoji na Celovški cesti, v bližini Kina Šiška.
Ta je občasna merilna postaja - eno postajo namreč prestavljajo po različnih lokacijah, da se ugotavlja splošno stanje obremenjenosti okolja.
»Zgodovinsko pomembne so meritve žveplovega dioksida, ki so danes praktično zanemarljive. Dolgoročno se kaže velik upad teh emisij, ki so posledica predvsem projektov izgradnje daljinskih sistemov ogrevanja - vročevod in plinovod - in zamenjava prega s tistim iz Indonezije, ki ima nizko vsebnost žvepla,« je pojasnila.
Vrednosti pod kritično mejo
Dodala je, da so v današnem času mnogo bolj aktualne emisije delcev PM10 in PM2.5 in dušikovih oksidov.
»Na vseh treh merilnih mestih v Ljubljani so vrednosti pod mejnimi vrednostmi,« je poudarila.
Podatke o delcih PM10 beležijo od leta 2006. Takrat je bilo dni s preseženimi PM10 kar 155 v enem letu, danes pa jih je le okoli 30. Te vrednosti po njenih besedah na letni ravni padajo. »To je na račun vseh ukrepov, ki so bili uvedeni na področju trajnostne energije in trajnostnega prometa,« je dejala.
Dodala je, da so na postaji Bežigrad, najbolj reprezentativni za Ljubljano, te vrednosti še mnogo nižje.
Glavni problem so individualna kurišča na obrobju mesta
»Tudi za delce PM2.5 imamo na tej postaji niz od leta 2006 in razvidno je, da vsako leto padajo. Že nekaj let mejne vrednosti niso nikoli dosežene. Enako je na merilni postaji v centru. Občasno se pojavljajo preseganja, a so izključno skoncentrirana na zimo, torej kurilno sezono. To je posledica individualnih kurišč na obrobju mesta in v primestnih občinah,« je povedala.
Izpostavila je, da so tudi vrednosti dušikovih oksidov pod mejnimi vrednostmi.
Kaj dokazuje, da je kakovost zraka v Ljubljani dobra?
»Ključen podatek, ki dokazuje, da je kakovost zraka v Ljubljani dobra, je: Pred leti so bili sprejeti odloki za izboljšanje kakovosti zraka, za tista mesta, za katere se smatra, da je treba kakovost zraka izboljšati. Ministrstvo za okolje pa je lani je za Ljubljano ukinilo odlok za izboljšanje kakovosti zraka, z oceno, da je kakovost zraka v Ljubljani na tako visoki ravni, da to ni več potrebno,« je poudarila Jazbinšek Seršen.
Janković je o odzivu Zdravniške zbornice Slovenije izpostavil: »To, kar je napisala zdravniška zbornica, me zelo čudi.«
Kaj odgovarjajo na očitke o slabem zraku v prestolnici?
Glede ugotovitev Evropske agencije za okolje o slabem zraku v Ljubljani je Jazbinšek Seršen izpostavila:
»Nikoli nismo vprašani za podatke, da bi se te agencije obrnile direktno na mesto in državo. To so edini verodostojni podatki, ki jih mamo. Mi nimamo informacije, od kod oni dobijo te podatke in kako jih potem obdelujejo.
Dobili so nek podatek o kakovosti zraka na obvoznici in potem to posplošili. Zato smo skeptični. Smo jim tudi uradno odpisali in jih na to opozorili.«
Janković je dodal: »To ni nek uraden podatek. Očitno imamo nasprotnike Ljubljane, ki jim prija, da lahko sporočijo tudi kakšno negativnost. Kako bodo združili te informacije - da je Ljubljana nagrajena zelena prestolnica, pa potem te slabe podatke? Ne gre skupaj.«
»Dunaj občudujem že dolgo. A nikoli ni bil Zelena prestolnica Evrope. Je pa mesto, kjer je največja kakovost življenja. Če ti pa dunajski župan reče, da se prihaja učiti od Ljubljane … Pa to nekaj pove,« je še dodal.
O sežigalnici je povedal še: »Končal bom z besedami dunajskega župana: 'Sežigamo vaše smeti, ki jih vi ustvarjate.'«
Starejše novice
