Profile picture for user Zala Stritof Zala Štritof
Ustvarjeno dne
Pon, 10.5.2021 17:46
V zadnjih dneh so ljudi ponekod na terasah lokalov ob Ljubljanici v središču prestolnice zmotile podgane. Tudi vas?

Velika večina ljudi obiska kosmatih golorepih živali nikoli ni vesela, še kanček bolj neprijetno zna biti, če vam podgana mimo nog steče, medtem ko želite v sandalih uživati na soncu in ob kavi.

Nekateri pravijo, da so se razmnožile in na plano prišle, ker so bile ulice mesta v hladnejših mesecih, ki so bili zaradi koronavirusa še bolj umirjeni kot običajno, večinoma prazne. Kaj pravijo strokovnjaki?

Točni podatki o tem, koliko podgan trenutno teka po ljubljanskih ulicah, ne obstajajo. Igor Horvat z oddelka za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) predpostavlja, da se podgane ob Ljubljanici pojavljajo, ker ljudje tam zadnje čase hranijo nutrije.

»Glodavci se najpogosteje pojavljajo v strnjenih naseljih, predvsem tam, kjer je hrana in neurejeno ravnanje z odpadki, pa tudi v zapuščenih objektih in kanalizacijskem omrežju,« je dejal Horvat.

Podgane prenašajo mišjo mrzlico

Dejstvo, da je ob srečanju s podgano marsikomu neprijetno, ni edina težava, povezana z neizogibno prisotnostjo teh glodavcev v središčih večjih mest. Podgane povzročajo tudi materialno škodo in ogrožajo naše zdravje.

Eno od zaskrbljujočih dejstev je, da so podgane prenašalke t. i. mišje mrzlice. Višje število obolenj je običajno povezano s povečevanjem populacije glodavcev. Ta bolezen se na človeka prenese prek vdihavanja virusa, prisotnega v izločkih glodavcev.

Virus se z okuženih iztrebkov prenese tudi na hrano in vodo v okolici. Človeku lahko zaradi te okužbe odpovejo ledvice, od od pet do petnajst odstotkov obolelih oseb umre, je zapisano na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

V sredini aprila so na NIJZ posvarili, da je mišja mrzlica v porastu, do sredine aprila letos je bilo prijavljenih 47 primerov.

Podgane lahko težave ljudem povzročajo tudi, ker prenašajo bakterije, povezane s pojavom težav s črevesjem in kožo.

Obvladovanje populacije podgan s preventivno deratizacijo

Eden od najpomembnejših ukrepov proti povečevanju populacije je zatiranje glodalcev oziroma deratizacija. Horvat svetuje, naj bo izvedena vsaj dvakrat letno, in sicer spomladi in jeseni. Izvajanje deratizacije je odvisno tudi od vedenja glodavcev glede na vremenske razmere.

»Ljudje več podgan opazijo ob nalivih in poplavah, saj se te glodavci običajno zadržujejo v kanalizaciji, ob povečanih količinah dežja pa so kanalizacijski sistemi polnejši, zato podgane iz njih bežijo, da se ne bi utopile,« je pojasnil Erik Savenc iz podjetja Leks, ki se ukvarja z dezinfekcijo, dezinsekcijo in sanitarnim svetovanjem z nadzorom ter čiščenjem.

NLZOH z namenom nadzora nad številom glodavcev izvaja preventivno deratizacijo, s katero velikost populacije podgan ohranja na številu, ki je za sobivanje s človekom še sprejemljivo. Preventivno ta postopek po Horvatovih besedah izvajajo v kanalizacijskem omrežju, bolnišnicah, domovih za starejše občane, šolah, vrtcih, obratih s prehrano in večstanovanjskih objektih.

V letu 2020 so na ljubljanski občini prejeli 35 pobud meščanov, ki so se nanašale na pojav podgan. Z občine so sporočili še, da deratizacijo v prostorih, katerih lastnica je Mestna občina Ljubljana, opravljajo dvakrat letno oziroma po potrebi.

Kaj lahko storimo sami?

Za preprečevanje povečevanja populacije podgan lahko veliko storimo sami. »Pomembna je splošna urejenost in higiena okolja, sem sodi recimo pravilno ločevanje odpadkov, primerna higiena zbirnih mest zanje in preprečevanje divjih odlagališč,« je povedal Horvat in izpostavil, naj ljudje nehajo zlivati ostanke hrane in odpadke v straniščno školjko, saj to podgane privablja.

Ne gre za invazijo

Po ocenah strokovnjakov je pred petimi leti v prestolnici živelo približno pol milijona podgan. Horvat je izpostavil, da trenutno povečanega števila klicev, povezanih s pojavljanjem podgan, ne opažajo. Tudi Savenc je mnenja, da o invaziji trenutno ni mogoče govoriti, povedal je še, da je običajno več težav s podganami pozimi, saj silijo na toplo, tudi podjetja Leks pa »na pomoč« v zadnjem času ne kliče nič več ljudi kot običajno.

Ker se tu in tam najde kdo, ki prostoživeče živali, med katere sodijo nutrije, podgane, in tudi recimo golobi, hrani, velja opozoriti, da kazen za takšno početje znaša sto evrov. Hranjenje živali na javnih površinah je v Ljubljani od leta 2015 prepovedano z občinskim odlokom, dovoljeno je le hranjenje ptic in veveric v Tivoliju. 
 

Starejše novice