Foto: David Lotrič
Ustvarjeno dne
Pon, 23.1.2023 07:00
Ste že slišali za Knjižnico reči?

Potrebujete sesalec za globinsko čiščenje, vendar imate občutek, da ga ne boste uporabljali tako pogosto, da bi upravičili strošek nakupa? Obstaja prostor - v Ljubljani zdaj celo več njih -, ki bo rešil vaše težave.

Imenuje se Knjižnica REČI in je neprofitna izposojevalnica predmetov za delo in prosti čas s poudarkom na predmetih, ki se jih potrebuje le občasno, denimo enkrat ali dvakrat letno.

»S tem, da si izposodimo predmet, ki ga uporabljamo redko, namesto da bi ga kupili, privarčujemo prostor, denar in čas,« nas opomni vodja Knjižnice reči Jošt Derlink.

Najbolj gredo v promet denimo električna orodja, videoprojektor, šivalni stroj, poleti kakšne gasilske mize za piknike, detektor kovin, na primer za iskanje izgubljenih ključev, jeseni sušilec sadja in poleti sladoledomat.

Foto: David Lotrič

Koncept knjižnice reči je v Ljubljano prišel leta 2015 na podlagi ideje za prvo tovrstno evropsko knjižnico, ki se je pojavila leta 2010 v Berlinu.

V Ljubljano je knjižnico pripeljal preplet dveh idej.

Društvo Prostorož za vprašanja, povezana z javnim urbanim prostorom, ki je bilo med soustanovitelji knjižnice reči, je delalo na projektu celovite urbane prenove Savskega naselja.

Prostor v domu skupnosti, ki je več let sameval, so prepoznali kot potencialen pokrit javni prostor znotraj naselja in želeli so doseči, da bi začel delovati kot nekakšna skupnostna dnevna soba.

Istočastno je organizacija Slovenian Coworking iskala način, kako pripeljati koncept knjižnice reči v Slovenijo. Povezali so se z društvom Prostorož, kjer so pristali na sodelovanje pod pogojem, da se tovrstna knjižnica odpre v Savskem naselju.

Tako se je, pripoveduje Derlink, v Ljubljani odprla prva slovenska knjižnica reči, hkrati pa je dom skupnosti v Savskem naselju, kjer se nahaja še danes, dejansko postal skupnostna dnevna soba. Knjižnica REČI danes namreč ne posoja le predmetov, temveč tudi prostor za izvedbo dogodkov.

Pred tremi leti se je knjižnica formalno odcepila od društva Prostorož in danes deluje kot samostojno društvo.

Pred nekaj leti so začeli še intenzivneje delati na tem, kako v prostor aktivno privabljati mlade izvajalce aktivnosti.

Tako so vzpostavili mehanizem Knjižnica REČI+TI, poziv za mlade do 29. leta, da na razpis prijavijo svoje aktivnosti, ki bi jih želeli izvajati v Knjižnici REČI.

Organizatorji med prijavami izberejo sedem do devet aktivnosti in jih podprejo tako, da jim krijejo materialne stroške v višini do 200 evrov in jim ponudijo strokovno pomoč pri izvedbi.
 
Nova edicija poziva bo izšla letos aprila.

Foto: Rok Oblak

Občina spodbuja odpiranje novih tovrstnih knjižnic

Knjižnica REČI v Savskem naselju je bila nekaj časa edini tak primer knjižnice v Ljubljani in Sloveniji. A lansko leto je mestna občina v strategijo o krožnih potencialih Ljubljane dodala knjižnico reči kot primer dobre prakse, kar pomeni, da je v interesu mesta, da se odpirajo nove.

Lani novembra sta na pobudo Oddelka za varstvo okolja mestne občine tako odprli vrata knjižnici reči v Mostah in Dravljah. Obe sta del mladinskega centra, pod okriljem mladinskega centra pa že nekaj let deluje tudi knjižnica reči v Idriji.

Odprla se je tudi knjižnica reči v Kranju, ki pa jo vodijo taborniki, pove Derlink. »Od prve berlinske knjižnice 2010 se je po Evropi odprlo že vsaj 50 tovrstnih knjižnic. Vsaka ima malo prilagojen koncept, osnova pa je podobna.«

Skupaj z družbo ZEOS, ki skrbi za odgovorno ravnanje z odpadki, je Društvo Knjižnica REČI spisalo tudi priročnik vzpostavitve in vodenja knjižnice reči, s katerim si lahko pomaga vsaka organizacija, ki jo to zanima.

»Korak po korak smo navedli zadeve, ki jih je treba premisliti, preden se odpre tako knjižnico. Univerzalnega načina ni, ampak se koncept lahko zelo prilagaja lokalnim željam, potrebam in zmožnostim.

Trenutno torej podpiramo druge nevladne organizacije po slovenskih mestih, ki bi bile pripravljene sodelovat pri odpiranju novih knjižnic v drugih slovenskih krajih. Ni nam toliko v interesu, da bi kot društvo sami odpirali nove knjižnice, temveč želimo mentorirati druge,« še pravi vodja Knjižnice REČI.

Foto: Rok Oblak

Kako poteka izposoja?

Predmete si lahko v Knjižnici REČI izposodite na dva načina, s članstvom ali brez.

Če ste član, je postopek približno tak, kot bi si izposodili knjigo v klasični knjižnici, torej brez dodatnih stroškov.

Letna članarina znaša 20 evrov oziroma deset za študente ali upokojence, pet evrov pa za brezposelne osebe. Še en način, kako si pokriti letno članarino, pa je donacija predmetov z liste želja Knjižnice REČI.

»Na ta način smo dobili večino predmetov, ki jih izposojamo,« pove Jošt Derlink. Trenutno je na seznamu denimo še kakšno dodatno električno orodje ali polaroid.

Če bi kdo želel donirati kaj, kar ni na listi želja, na podlagi izkušenj izposojanja od leta 2015 do danes presodijo, ali je predmet nekaj, kar se bo izposojalo ali ne. Televizorjev na primer ne potrebujejo, ker to ni predmet, ki bi si ga nekdo izposodil le za teden ali dva, vedno pa bodo veseli še kakšnega vrtalnega stroja, čeprav imajo že dva.
 
Kdor nima predmeta, ki bi ga doniral, ali ne želi plačevati članarine, pa si lahko predmete izposodi tudi tako, da plača neprofitno tedensko izposojnino, ki je dva, pet ali deset evrov, odvisno od predmeta.

Dva evra boste plačali za manjše predmete, kot je na primer aparat za izdelavo testenin, pet evrov denimo za električne aparate, deset evrov pa bi morali trenutno odšteti le za videoprojektor.

Najbolj zaželen šivalni stroj

Knjižnico REČI v Savskem naselju lahko obiščete v ponedeljek, sredo in petek med četrto in sedmo uro. To je čas, prilagojen urniku obiskovalcev, ki takrat ponavadi zaključijo z delom.

»Radi se pohecamo, da ko se banke zaprejo, se mi odpremo,« pravi Derlink.

Že pred nekaj leti so posodobili spletni katalog, v katerem je mogoče hitro najti želeni predmet in ga tudi rezervirati. Vseeno pa na lokacijo v Savskem naselju še vedno prihajajo tudi obiskovalci brez rezervacij.

Jošt Derlink poudarja, da so lansko jesen vzpostavili prevzemno mesto na Novem Brdu, kjer imajo redne ure enkrat na teden, vendar tja prinesejo samo predmete, ki jih uporabniki prej rezervirajo.

»To pomeni, da lahko ljudje na tem koncu, ki jim je Savsko naselje malo od rok, rezervirajo nek predmet na naši spletni strani, mi pa jim ga dostavimo bližje domu. Tudi vrnejo ga potem lahko na to isto prevzemno mesto.«

Pa najbolj izposojan predmet? Vodja knjižnice brez pomisleka odgovori, da gre za šivalni stroj na dvojno zarobljanje, ki je hkrati tudi eden dražjih predmetov v njihovi zbirki. Ta je tako priljubljen, da si ga hodi izposojat celo gospa iz Idrije.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kateri veliki ptič je najbolj značilen za Prekmurje?

Starejše novice