Ljubljanski župan Zoran Janković je pred kratkim predstavil načrte za postavitev sežigalnice v Ljubljani. Na njegove načrte za prihodnost in načrtovano lokacijo sežigalnice so se odzvali Mladi za podnebno pravičnost, ki projektu odločno nasprotujejo.
Odziv mladih za podnebno pravičnost
Mladi za podnebno pravičnost izpostavljajo, da zavračajo netransparentnost celotnega procesa, ki bo imel posledice na zdravje ljudi in na okolje v katerem živimo.
»Proces namreč do sedaj ni vključeval civilne sfere, predvsem pa so bili iz procesa izključeni prebivalci živeči v bližini načrtovane lokacije sežigalnice (Štepanjsko naselje, Fužine, Moste, Jarše, Vodmat,..) in preostali prebivalci celotne lokalne skupnosti, ki prebivajo v drugih četrtnih skupnostih mesta ali širše v državi,« so sporočili.
Prav tako proces po njihovih besedah ni vključeval neodvisnih strokovnjakov z različnih področij (tehnike, zdravstva, ekonomije, okoljevarstva, družboslovja ...), ki bi ravnanje odpadkov naslovili z različnimi strokovnimi znanji in podali široko perspektivo, ki je še kako potrebna pri kompetentnem odločanju.
»Vprašanje odpadkov in kakovosti zraka, ki ga dihamo, se dotika vsakega izmed nas in zato tudi odgovorov nanj ne smemo podajati na nedemokratičen in nepravičen način, odgovarjajo mladi za podnebno pravičnost.«
Lokalna skupnost bi morala sodelovati v odločanju
Sprašujejo se, na kateri točki bi smela lokalna skupnost participirati v procesu odločanja o smiselnosti projekta in sodelovati pri preizpraševanju trenutne načrtovane lokacije sežigalnice, o vprašanju družbeno-okoljskih lastnosti in vplivov projekta ob določenih tehnoloških rešitvah, ki bi na podlagi verodostojnih in vsem dostopnih raziskav o emisijskih obremenitvah okolja zagotavljale ohranjanje ravni onesnaževal znotraj najnižjih mejnih vrednosti.
Kaj pa ekonomski obseg projekta?
Prav tako so mnenja, da bi lokalna skupnost morala sodelovati v določanju ekonomskega obsega projekta ob različnih scenarijih, med katerimi bi bilo nujno upoštevati tudi tiste, ki bodo na več ravneh (občina, regija in Evropska unija) poskrbeli za ustrezno upravljanje in nadzor nad odpadki ter zagotavljali absolutno zmanjšanje proizvodnje samih odpadkov v prihodnosti.
Po njihovem mnenju bi morali sodelovati tudi pri načrtovanju interdisciplinarnih ukrepov, ki bi naslovili količino proizvedenih odpadkov in onesnaženost zraka v Ljubljani in tako končno začeli izvajati pot v resnično krožno gospodarstvo in bolj trajnostno življenje prebivalcev.
Posledice bodo čutile mlajše generacije
Izpostavljajo, da so bile mlajše generacije, ki bodo najdlje nosile posledice teh odločitev, bile prav tako spregledane, kar pa ne pomeni, da bodo mirno spremljali razvoj dogodkov, poudarjajo.
Mladi za podnebno pravičnost sporočajo, da bodo pomagali lokalnim skupnostim pri pridobivanju smiselnih informacij in sogovornikov, ki bi znali najbolje prispevati k razvoju proaktivnega, ozaveščenega in konstruktivnega dialoga.
Ta je po mnenju mladih nujno potreben za preprečitev ponovitve situacije iz Anhovega, kjer je, izpostavljajo, kljub večdesetletnem boju lokalnega prebivalstva in opozorilom zdravstvene stroke glede sosežiga odpadkov, volja ljudi do danes še vedno preslišana.