Ljubljanainfo
Listi dreves odpadajo, ker bi rastlina porabila preveč energije, da jih zaščitila pred nizkimi temperaturami pozimi. Ko se iz listov spravijo vse uporabne snovi, se na določenem mestu list loči od veje in odpade.
Zakaj listi pravzaprav postanejo pisani?
Listi so obarvani zaradi molekul, ki jih imenujemo pigmenti (barvila). Listi so zeleni zaradi pigmenta klorofila, ki je pomemben pri fotosintezi.
Jeseni rastline počasi nehajo s proizvodnjo klorofila. Za izdelavo klorofila rastlina potrebuje veliko energije, zato se ji ne splača, da ga odvrže skupaj z listi. Klorofil zato rastlina razgradi na manjše molekule in jih shrani.
Ko se klorofil razgrajuje, se začnejo v listih kazati drugi pigmenti, ki so tudi prisotni v njih. V listih torej najdemo tudi druge pigmente. Veliko je rumenih in oranžnih karotenoidov. Ti so v listih ves čas prisotni, vidimo pa jih šele jeseni, ko klorofil razpade.
Rdeča, roza ali vijolična barva so posledica antocianov, ki se v listih začnejo kopičiti jeseni.
Kam z odpadnim listjem?
Odpadno listje lahko uporabimo na več načinov. Za nasvete smo povprašali slovensko inženirko agronomije Mišo Pušenjak.
»Sama z njim vedno prekrijem sadilna mesta okrasnih čebulnic, nasujem ga okoli okrasnih grmovnic in okrasnih trav,« pravi strokovnjakinja.
Na okrasnih gredicah je listje uporabno, na zelenjavnem vrtu pa ga ne uporabljajmo, saj razpada počasneje in lahko kasneje moti kaljenje drobnega semena nekaterih zelenjadnic.
Na zelenjavnem vrtu veliko sejemo in manj sadimo sadik, med tem, kakor okrasnem vrtu večinoma presajamo, zato ne do konca razpadlo listje ne predstavlja ovire.
Listje sicer lahko kompostiramo vendar v klasičnih, mešanih kompostih lahko predstavlja težavo. Če listja ni veliko, se ga seveda uporabi tudi na kompostu.
Odpadno listje se lahko deloma uporabi ob zlaganju komposta
Deloma se lahko uporabi ob zlaganju komposta, saj je le to zelo priporočljivo, če želite doma narediti pravi, najbolj uporaben kompost. To pomeni, da najprej vse, kar smo preko leta zbrali v kompostnem kupu zložimo iz njega in pričnemo z zlaganjem po plasteh.
»Pričnemo s plastjo organskih ostankov, ki so bili zbrani preko poletja, na to plast naložimo tanko, največ 10 cm debelo plast gnoja, nanjo pa naložimo plast listja. Priporočam, da to listje zdrobimo ,« pravi Pušenjakova in doda, da sama to naredi kar z kosilnico za travo.
Nadaljujemo ponovno s plastjo organske mase. Višina kupa naj bo največ 150 cm. Končamo tako, da cel kup prekrijemo s koruznico, smrečjem, lahko tudi z listjem, a tega pozimi rad odnese veter. Tak kompost je odlično gnojilo na vrtu.
Še bolj pa se priporoča, posebej če je listja res veliko, da se listje kompostira posebej. To pomeni, da kompostiramo listje nekje posebej, če bolje z dodajanjem tankih plasti gnoja. Nadomesti ga lahko tudi na pol razpadel kompost.
Priprava ločenega komposta iz odpadnega listja
Če želimo pripraviti ločen kompost, pričnemo s plastjo listja, ki naj bo debela nekje od 30 do 40 centimetrov na debelo.
»Toplo priporočam, da to listje pokosimo s vrtno kosilnico in ga tako razrežemo na manjše delce,« pravi.
Na to plast damo plast največ 10 centimetrov gnoja, lahko tudi plast le na pol preperelega komposta, če kdo kompost še seje, je to tisti del, ki ni šel čez sito.
Nadaljujemo z listjem in tako naprej do višine 150 cm. Vse pa naj seveda bo nekje v senčem delu vrta ali celo gozdu, če ga imate.
Tak kup bo potreboval dve leti, da se spremeni v res najboljšo zemljo – listavko tako za gnojenje kakor sajenje različnih rastlin , tako okrasnih kakor sadnega drevja, okrasnega drevja in grmičevja.
»Listje hrasta in oreha ima preveč tanina in ga na kompost zanesljivo ne dajemo,« povdarja.
Listje je pred kompostiranjem dobro zdrobiti
Pušenjakova svetuje, da listje pred kompostiranjem zdrobimo.
»Če imate vrtno kosilnico s košem, je tako hkrati tudi pobrano v koš in zdrobljeno. Če je nimate, pa ga zgrabljajte nekam na kup in to naredite kar tam. Tako bo listje razpadlo prej.«
Starejše novice
