Profile picture for user Ljubljanainfo Ljubljanainfo
Ustvarjeno dne
Ned, 22.5.2022 14:00
Vsaka na prvi pogled onemogla prostoživeča žival ne potrebuje pomoči. Pogosto se zgodi, da ljudje v naravi najdejo onemoglo ali poškodovano žival, ki ji želijo pomagati. S tem pa lahko naredijo več škode kot koristi. Preverite, kdaj pomagati in kako.

Velikokrat namreč sploh ne gre za poškodovane živali, ampak recimo zgolj za na videz zapuščene živali, recimo za mladiče.

»Ljudem so divje živali pogosto preprosto lepe. Večkrat zavrnejo nasvet, naj kontaktirajo azil za divje živali, češ, da so se otroci že navezali nanje. A zavedati se moramo, da gre za divje živali, ki si zaslužijo kakovostno bivanje v naravi in ne v majhni dnevni sobi v stanovanju sredi mesta,« pravi veterinarka Teja Rosa, zaposlena v veterinarski ambulanti Veterina Zamba.

K njim v tem času ljudje najpogosteje prinesejo različne vrste ptic, sicer pa tudi ježke, veverice in polhe.

Kaj storiti, ko najdemo ptičjega mladiča?

V zadnjih dveh tednih se na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije soočajo z veliko telefonskimi klici kaj lahko posamezniki storijo, ko na domačem vrtu ali sprehodu v naravi najdejo ptičjega mladiča.

Pri številnih pticah ravno sedaj prihaja čas, ko bodo prvi mladiči že zapustili gnezda, vendar še niso sposobni letenja. Na tleh preživijo nekaj dni in v tem času se jim dokončno razvijejo letalna peresa. Starši jim medtem še kar nekaj časa prinašajo hrano in jih s klici opozarjajo na nevarnost, pojasnjujejo v društvu. 

Najdeni mladiči se tako zdijo nebogljeni, zapuščeni in potrebni pomoči. A največkrat temu ni tako, saj so njihovi starši v bližini in čakajo, da se umaknemo. Le tedaj bodo lahko naprej skrbeli za svoje mladiče. Ker ljudje tem mladičem želijo pomagati, jih vzamejo domov ali pa jih odnesejo v zavetišče.

S tem pa dejansko naredijo več škode kot koristi, saj mladičem v ujetništvu nikoli ne moremo nuditi optimalne oskrbe, kakršne so deležni s strani svojih staršev.

Najbolje je, da najdenega mladiča pustimo tam, kjer je, in se čim prej umaknemo. Če ga ogrožajo plenilci (na primer mačke), ga postavimo na varnejše mesto (grm, drevo, živa meja, balkon, okenska polica). Pomembno je, da je to mesto v bližini in dostopno staršem, ki skrbijo za mladiča.

Vir: DOPPS

Gnezda niso varna, prijetna bivališča

Za nekatere vrste ptic je prednost, da čim prej zapustijo svoje gnezdo.

Mnogi ljudje imajo napačno predstavo, da so gnezda varna, prijetna bivališča. Vendar plenilci v resnici pogosto z lahkoto najdejo gnezdo, polno glasnih mladičev, gnezdo pa je lahko za ptice tudi vir parazitarnih okužb.

Starši zato mladiče vsak dan pridno hranijo od jutra do večera, da mladiči čim prej odrastejo in zapustijo gnezdo. Ko mladiči gnezdo zapustijo, se razkropijo naokoli, starši pa jih lahko vodijo vsak dan na drugo prenočišče, s čimer povečujejo verjetnost njihovega preživetja. Tudi če plenilec najde enega mladiča, ob tem ne pokonča še vseh ostalih, kot bi se zgodilo, če bi našel polno gnezdo.

Starejše novice