Ljubljanainfo
Če ste tudi vi med tistimi, ki jim sobne rastline pozimi zbolijo ali se posušijo, mogoče delate katero od napak, ki se jim bomo posvetili v nadaljevanju.
Prepogosto zalivanje
Pozimi tako zunanje kot notranje rastline rastejo počasneje kot poleti, zato potrebujejo manj vode, kot spomladi in poleti, ko je rast hitrejša. Prekomerno zalivanje lahko povzroči gnitje korenin.
Če se želimo temu izogniti, lahko na enostaven način ugotovimo, ali rastlina res potrebuje vodo ali ne. To preverimo tako, da potisnemo prst za centimeter ali dva v zemljo.
Če je zemlja suha, je čas za zalivanje, če je vlažna, lahko z zalivanjem še malo počakamo. Za zalivanje rastlin ni dobro uporabiti hladne vode, saj lahko korenine rastline s tem šokiramo.
Bolje je, če uporabimo vodo, ki je ogreta na sobno temperaturo. Preden zalijemo rastline, lahko vodo za zalivanje pustimo stati nekaj ur, saj s postopnim segrevanjem izhlapevajo plini in klor iz vode. Rastline pa lahko zalivamo tudi z deževnico, ki je mehkejša od vode iz pipe.
Premalo sončne svetlobe
Pozimi so dnevi krajši, kar posledično pomeni manj sončne svetlobe čez dan. Dovolj svetlobe jim lahko zagotovimo tako, da jih premaknemo bližje k oknu, ki je obrnjeno proti jugu ali zahodu.
Okno, v bližino katerega postavimo rastlino, ne sme biti zamrznjeno, saj bi se rastlina lahko prehladila. Ob vsakem zalivanju je dobro tudi zasukati lonce, da so vse strani rastline izpostavljene soncu in rastejo enakomerno.
Več svetlobe pa jim lahko zagotovimo tudi z dodatno razsvetljavo, ki je šibkejša od naravne, zato bo morala biti izpostavljenost tej svetlobi daljša, da bodo prejele ustrezno količino energije.
Nabiranje prahu na listih rastlin
Pozimi je v stanovanju več prahu, ki se nabira tudi na listih rastlin. Zaradi prahu, se zmanjša količina svetlobe, ki doseže liste, zato rastlina težje proizvaja hrano.
Pomagamo jim lahko tako, da redno brišemo prah z vlažno krpo ali jih za pet minut postavimo pod mlačno prho.
Prepogosta uporaba gnojil
Napaka, ki jo naredijo neizkušeni lastniki sobnih rastlin, je, da tudi pozimi pogosto gnojijo rastline.
V zimskem času rastline rastejo počasneje oziroma sploh ne rastejo, zato dodatnih hranil ne potrebujejo.
Pretoplo ali premrzlo okolje
Večina sobnih rastlin ima rada temperaturo zraka, ki se giblje med 20 in 22 stopinj Celzija, ne marajo pa velikih temperaturnih nihanj.
Zato jih moramo postaviti na takšno mesto, kjer ni prepiha, odprtih oken ali vrat, saj se v nasprotnem primeru lahko prehladijo. Prav tako pa jim ne ustreza tudi bližina radiatorjev ali drugih grelnih teles, saj vroč zrak rastlino izsuši.
Nizka vlažnost
V zimskih mesecih, ko notranje prostore ogrevamo, je zrak bolj suh, kar pa rastlinam ne ustreza. Rade imajo vlažnost, ki se giblje med 40 in 50 odstotki, pozimi pa pade na deset do 20 odstotkov.
Odstotek vlage lahko povečamo z vlažilcem zraka. Preprost način za povečanje vlažnosti je tudi ta, da postavimo rastline skupaj. Voda, ki bo izhlapela iz lončkov in listov, bo zvišala vlažnost zraka.
Vlažnost pa lahko povečamo tudi tako, da rastline postavimo na pladenj z vodo, vendar ne smejo biti neposredno v vodi. Na pladenj moramo položiti kamenčke, da se dno lončkov ne bo dotikalo vode na pladnju. To bo povečalo vlažnost, korenine pa ne bodo zgnile.
Pozimi moramo rastline še posebej temeljito pregledovati
Zima je najljubši čas za škodljivce, kot so listne uši in pršice, ki napadejo sobne rastline. Zato bi morali ob vsakem zalivanju rastlin te tudi pregledati in morebitne škodljivce odstraniti.
Še posebej moramo biti pozorni na liste, tudi njihovo spodnjo stran in vzdolž stebel.
Starejše novice
