Profile picture for user Ljubljanainfo Ljubljanainfo
Ustvarjeno dne
Čet, 17.11.2022 16:00
Ljubljanska kolesarska mreža je pripravila primerjavo devetih ljubljanskih županskih kandidatov glede na načela trajnostne mobilnosti.

Zanimalo jih je, kakšne poglede imajo kandidati na razvoj prometa in mobilnosti, kakšne so njihove prioritete, kateri so ključni izzivi, posebej pa, kako bodo spodbujali kolesarje.

Izsledke so povzeli iz javno dostopnih programov kandidatov (javno objavljen program imajo dr. Jasminka Dedić, Jasmin Feratović, Zoran Janković, Aleš Primc in Nataša Sukič) in iz predvolilnih intervjujev in soočenj.

Na podlagi programov in izjav so kandidate oziroma njihove programe razdelili v tri kategorije: skladni, pretežno skladni in delno skladni z načeli trajnostne mobilnosti.

Vsi kandidati namreč vsaj delno in vsaj načelno zagovarjajo nujo po spodbujanju bolj trajnostnega prometa, vendar nekateri bolj, drugi manj.

Kakšne so ugotovitve?

Zeleno luč za skladnost z načeli trajnostne mobilnosti so prejeli trije kandidati, dr. Jasminka Dedić iz Vesne - zelene stranke, Jasmin Feratović iz Piratske stranke in Nataša Sukič iz Levice.

Jasminka Dedić navaja, da se Ljubljana uvršča med mesta s slabo kakovostjo zraka, kar predstavlja velik javnozdravstveni strošek, saj je poleg podnebnih sprememb najpomembnejši dejavnik okoljskega tveganja za zdravje.

Ključni vzrok za onesnaženost zraka pa je promet, zato bo največ pozornosti usmerila ravno v omejevanje in zmanjševanje obsega in gostote cestnega prometa.

Na področju prometa tako ne podpira širjenja vpadnic in obvoznice, želi tudi zmanjšati parkirna mesta v centru Ljubljane, je pa za širjenje mreže kolesarskih pasov in hitrih kolesarsih pasov na vpadnicah.

V njenem načrtu je tudi izgradnja »kolesarskih avtocest« (Bicycle Highways) za medkrajevni promet v sodelovanju z drugimi zainteresiranimi občinami in izposoja oz. izmenjava koles za otroke in mlade (koloteka).

Jasmin Feratović na področju kolesarjenja navaja kolesarske steze kot primarni fokus vsega načrtovanja prometne infrastrukture v mestu.

Nevarne odseke kolesarskih stez nameravajo zato popraviti ali celo fizično ločiti od delov ceste, ki so namenjeni avtomobilom, ter tako povečali varnost mesta za kolesarje.

Feratović bi ravno tako ceste vrnil pešcem, saj so bile prvotno zasnovane zanje. Prepovedal bi vožnjo z dizelskimi avtomobili, izdelanimi pred letom 2014.

Njegov program poleg tega vsebuje spodbujanje alternativnih oblik dostave, ki ne zahtevajo rabe velikih transportnih vozil, večji poudarek na javnem prometu, zapiranje cest za avtomobilski promet ter gradnjo Tivolskega loka, ki bi razbremenil železniško postajo in omogočil vzpostavitev bolj frekventnih linij vlakov.

Tudi Nataša Sukič je kot prioriteto svoje kandidature izpostavila skrb za okolje in opozorila, da se mesto nevarno približuje podnebnemu zlomu.

Načrtuje širjenje mreže kolesarskih poti in preoblikovanje ulic za nemoten in varen kolesarski in peš promet, vzpostavljanje povezave s primestnimi, regionalnimi in daljinskimi kolesarskimi potmi, varnejše parkiranje koles, sožitje pešcev in kolesarjev, širitev sistema BicikeLJ, ureditev področja najema koles in e-skirojev, skrb za ukrepe za gibalne in senzorno ovirane.

Podpira tudi zmanjševanje površin za avtomobile in gradnjo infrastrukture za pešce in kolesarje, je pa proti registraciji novih terenskih vozil in vozil SUV ter širitvi obvoznice in gradnji novih garažnih hiš in parkirišč v središču mesta.

Rumeno luč za pretežno skladnost z načeli trajnostne mobilnosti so prejeli Tina Bregant (SLS in Naša dežela), Igor Horvat iz SDS in Aleš Primc iz Glasu za otroke in družine.

Tina Bregant si želi, da bi 300 tisoč občanov Ljubljane dihalo čistejši zrak z manj prašnimi delci, ki so zlasti posledica težkega prometa.

Podpira urejanje površin za kolesarje in pešce, a poudarja, da je hkrati treba reševati tudi problematiko parkiranja občanov.

Med drugim podpira projekt ureditve zmogljivih mestnih avtobusnih linij, gradnjo hitre železnice, ureditev ustreznih nadvozov in nivojski promet.

Igor Horvat je strinjanje s širitvijo vpadnic in obvoznice podkrepil z ugotovitvijo, da je Ljubljana ravno na področju prometa v zadnjem desetletju najbolj zaostala.

Po drugi strani je za popularizacijo uporabe javnega potniškega prometa in nižje cene vozovnic, s čimer bi bistveno zmanjšali vožnjo z osebnimi avtomobili.

Po njegovem mnenju bo cilj aktualnega župana, da pod tržnico zgradi parkirno hišo, še bolj privabljal meščane, da se v središče mesta pripeljejo z avtomobilom.

Prepričan je, da mora mesto sorazmerno visoka sredstva, ki jih namenja infrastrukturi za motorni promet, preusmeriti v infrastrukturo za kolesarje, pešce in javni potniški promet.

Aleš Primc pa obljublja, da bodo zgradili omrežje zdravju prijaznih kolesarskih stez, ki ne bodo potekale ob najbolj prometnih cestah.

Pogojno bi določene parkirne površine ali prometne pasove ukinil za motorni promet in jih namenil kolesarjem in pešcem, kjer je to smiselno.

Želi tudi zagotoviti brezplačno parkiranje Ljubljančanom  na javnih površinah ob njihovih domovih, kjer je to mogoče, brez zaračunavanja parkirnin.

In kdo si je prislužil oranžno luč za le delno skladnost z načeli trajnostne mobilnosti? Aktualni župan Zoran Janković, Mojca Sojar iz NSi in Tomaž Ogrin (Zeleni Slovenije in Konkretno).

Program Zorana Jankovića se sicer po mnenju Ljubljanske kolesarske mreže dotakne trajnostne mobilnosti, kandidat ne podpira širitve vpadnic, vendar večjih ambicij, razen v primeru regionalne kolesarske povezave, ni zaslediti.

Program poleg tega vsebuje veliko novih parkirnih hiš, prenov cest in gradnje novih cest, kar ni v skladu s spodbujanjem trajnostne mobilnosti.

Čeprav bi prenove cest pomenile tudi prenove kolesarskih površin, namreč ni trajnostno, da se prenove kolesarskih površin veže skoraj izključno na prenove cest.

Mojca Sojar iz NSi bi več površin namenjala nemotornemu prometu le ob sočasni posodobitvi javnega potniškega prometa, pri Tomažu Ogrinu pa je razbrati, da ne podpira zmanjševanja prostora za avtomobile v korist pešcev in kolesarjev. Opozarja namreč, da večina delovno aktivnih ljudi avtomobila ne more zamenjati za kolo ali iti peš. 

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kakšne barve je sonce?

Starejše novice