STA
Arhivsko gradivo so preselili na lokacijo v BTC-ju, je za STA povedala direktorica Zgodovinskega arhiva Zdenka Semlič Rajh. Dolgoročno kot edino sprejemljivo rešitev vidijo novogradnjo namenskega objekta za potrebe arhiva.
Po besedah direktorice je čitalnica arhiva od 19. aprila dalje znova odprta za uporabnike. Prav tako so po izvedeni selitvi znova v celoti pričeli z reševanjem vlog uporabnikov, ki gradivo potrebujejo za upravno pravne namene. Ta dejavnost je bila namreč v času selitve gradiva okrnjena, saj slednje zaradi selitve ni bilo v celoti dostopno. Selitev gradiva na ločeno lokacijo od prostorov za javnost in delovnih prostorov pa bo po njenih besedah zahtevala tudi prilagoditev delovnega procesa.
Zbiranje ponudb za najem prostorov
Zgodovinski arhiv je tudi že objavil poziv za zbiranje ponudb za najem pisarniških prostorov, kamor bo preselil delovne prostore in prostore za javnost. Kot pojasnjuje Zdenka Semlič Rajh, novih prostorov, ki bi v celoti ustrezali njihovi dejavnosti, še niso našli. »Se pa nakazuje rešitev in upamo, da bomo tudi ta del selitve lahko uspešno izpeljali do poletja,« je dodala.
Kot je še pojasnila, morajo prostori zagotavljati možnost ločitve prostorov za javnost od delovnih prostorov, biti morajo lahko dostopni, tudi za uporabnike s posebnimi potrebami, in zagotavljati možnost varne manipulacije z arhivskim gradivom, ki ga bo potrebno za uporabo dnevno dostavljati iz dislociranih arhivskih skladišč.
Dolgoročno pa je po besedah Zdenke Semlič Rajh edina sprejemljiva rešitev novogradnja namenskega objekta za potrebe arhiva. Le v takšnem objektu, ki bi bil izdelan po veljavnih standardih za tovrstne objekte, bi bilo namreč mogoče zagotoviti vse pogoje za ustrezno dolgoročno materialno varovanje arhivskega gradiva.
Želijo si izgradnjo namenskega objekta za potrebe arhiva
»Vsekakor si želimo, da bi ustrezne institucije prepoznale nujnost izgradnje namenskega objekta za potrebe arhiva, saj se naša prostorska problematika vleče že vse preveč časa. Mislim, da bi bil skrajni čas, da v Sloveniji končno dobimo prvi namenski objekt, ki bi bil izključno in v celoti namenjen varovanju arhivske kulturne dediščine. To so prepoznali v naši soseščini, na Hrvaškem, kjer bodo v naslednjih nekaj letih izvedli več arhivskih novogradenj,« je zapisala.
Ob tem je izrazila upanje, da jim bo v sodelovanju z ministrstvom za kulturo uspelo izpeljati ustrezne postopke, ki bi vodili k izgradnji namenskega objekta za potrebe arhiva.
Selitev v Gruberjevo palačo?
Sredi marca je sicer Dnevnik poročal, da naj bi neuradno ministrstvo za kulturo Zgodovinski arhiv želelo preseliti v Gruberjevo palačo, ki se bo izpraznila po selitvi Arhiva Republike Slovenije v prenovljeni trakt nekdanje vojašnice ob Poljanski cesti. Na ministrstvu so za Slovensko tiskovno agencijo zapisali, da v zvezi z Arhivom Republike Slovenije in Gruberjevo palačo »ta odločitev na ministrstvu še ni bila sprejeta, zato se do vprašanja ne morejo opredeliti«.
Kot verodostojni dokument so navedli resolucijo o nacionalnem programu za kulturo, ki za Zgodovinski arhiv predvideva novogradnjo. »Odločitev glede Gruberjeve palače bo ministrstvo lahko sprejelo, ko bo v celoti realiziran projekt izgradnje Arhiva Republike Slovenije, tudi njegovega južnega trakta. Do takrat pa Arhiv Republike Slovenije ostaja v Grubarjevi palači,« so še zapisali.
Mestna občina Ljubljana je Zgodovinskemu arhivu najemno pogodbo za uporabo prostorov na omenjenih lokacijah, ki je bila sklenjena za nedoločen čas, odpovedala aprila 2019. Odpoved najemne pogodbe je vložila sodno, saj ji je tako nalagal zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih. Konec letošnjega februarja se je nato zaključil rok, ki ga je okrožno sodišče postavilo za izselitev arhiva.
V Zgodovinskem arhivu so ob odpovedi najemne pogodbe opozorili, da nimajo drugih primernih prostorov, v katere bi se lahko preselili z gradivom in zaposlenimi. Mestna občina Ljubljana in ministrstvo za kulturo so pozvali k ustrezni razrešitvi prostorske problematike.
Starejše novice
