Profile picture for user Ljubljanainfo Ljubljanainfo
Ustvarjeno dne
Sob, 1.10.2022 14:00
Ta rastlina, ki jo najdete tudi na vrtovih pomurskih gospodinj, sodi med tujerodne invazivne vrste.

Sirska svilnica (lat. Asclepias syriaca), pogovorno tudi papagajka, je rastlina, ki izvira iz Severne Amerike. V Sloveniji se prvič omenja leta 1860.

Je trajnica s podzemnimi pritlikami in številnimi pokončnimi nasprotno ležečimi listi, ki so podolgovato jajčasti in dolgi do 20 centimetrov. 

Ima dišeče cvetove in razbrazdane, bodičaste in rahlo upognjene plodove, ki spominjajo na papagaja ‒ od tod rastlini tudi domače ime. Trajnica cveti od junija do avgusta, v višino pa zraste kar do dva metra. 

Jo prepoznate?

Čeprav rastlina v Sloveniji ni tako zelo pogosta, pa se pojavlja predvsem v osrednjem in vzhodnem delu države, gotovo ste jo že zasledili tudi na prenekaterih vrtovih pomurskih gospodinj

Nekoliko spominja na volčjo češnjo (lat. Atropa belladona), ki zraste do 1,5 metra v višino in ima prav tako jajčaste liste. 

Ste te papagajčke že kje opazili? (vir: Wikipedia)

Všečna, pa vendar strupena

Ljudem so všeč plodovi, ki spominjajo na papige, a rastlina je vendarle uvrščena na seznam uredbe o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih rastlin. Kaj to pomeni? 

Invazivna tujerodna vrsta je tista, za katero je bilo ugotovljeno, da njen vnos ali širjenje ogroža ali ima škodljive vplive na biotsko raznovrstnost, poleg tega pa lahko negativno vpliva tudi na gospodarstvo in zdravje ljudi. 

Za mnenje smo povprašali tudi inženirko agronomije Mišo Pušenjak, specialistko za zelenjadarstvo in okrasne rastline, ki pravi, da za preprečitev vnosa in širjenja omenjene vrste veljajo najstrožji ukrepi.

Te vrste je tako prepovedano vnašati v Evropsko unijo, jih razmnoževati, gojiti, prevažati, kupovati, prodajati, izmenjevati, posedovati ali izpuščati v okolje. 

Zeleni papagajčki, zaradi katerih je rastlina priljubljena (vir: Wikipedia).

Je res tako strupena?

Pušenjak sicer pravi, da se o strupenosti lahko pogovarjamo, saj so jo že stari Indijanci uporabljali kot zdravilo. 

»Res ima mleček, ki lahko povzroča alergije, kakor vsak drug mleček, rahla strupenost pa mogoče povzroča driske. Ameriški domorodci so zgodnjeevropske priseljence naučili, kako pravilno kuhati mleček, da bi ga lahko varno uživali. Mlečno bel sok so nanašali lokalno za odstranjevanje bradavic, korenine pa so žvečili za zdravljenje dizenterije. Poparek korenin in listov so jemali za zatiranje kašlja, uporabljali pa so ga za zdravljenje tifusa in astme,« pojasni.

Večja količina prav gotovo povzroča težave, a sogovornica izpostavi, da je bilo rastline nekoč veliko več kot danes in ni tako močno invazivna kot na primer japonski dresnik, ki ga najdemo povsod in ga nihče niti ne poskuša zatreti.

Zanj je v uredbi zapisano, da zaradi močne razširjenosti tudi s sprejemom strogih ukrepov ne bi mogli zmanjšati škodljivih vplivov. 

»Ni nevarna, če je ne uživamo v večjih količinah, lahko pa povzroča alergije, če se je dotikamo in pride v stik s kožo ali, seveda, očmi. V notranjosti rastline je lepljiv bel sok, ki vsebuje blag strup,« doda.

Kako rastlino prenašajo živali? 

»Sodi med obvezno ali zelo priporočeno hrano za mnoge metulje. Nekatere žuželke, vključno z gosenicami metulja monarha, so imune na toksin. Ker se hranijo skoraj izključno z listi mlečka, lahko v svojih telesih kopičijo dovolj strupa, da postanejo plenilcem neokusni, kar pomeni, da je mleček odlična rastlina za metulje. So pa opazili, da negativno vpliva na talne členonožce, vsekakor pa se pod njenimi velikimi listi spremeni življenje v zemlji, zato so jo tudi uvrstili na negativni seznam,« še razloži Pušenjak. 

Papagajčka od leta 2016 na območju Evropske unije ni več dovoljeno gojiti. 

Kako ga torej odstraniti?

Rastlina se širi tako, da plod poči, iz njega pa se usujejo številna semena, ki jih raznaša veter. Na semenih je tudi posebna svila, s pomočjo katere se semena hitreje raznašajo. Čeprav jo je težko povsem odstraniti, pa lahko širjenje preprečimo s tem, da jo izkopljemo z vsemi koreninskimi poganjki. 

Vir: Wikipedia

Starejše novice