Foto: Osebni arhiv
Profile picture for user Ljubljanainfo Ljubljanainfo
Ustvarjeno dne
Pet, 18.6.2021 06:56

Dramskega igralca Jana Bučarja poznamo predvsem iz igranih predstav Lutkovnega gledališča Ljubljana in Špas teatra, njegove like iz televizijskin nadaljevank Usodno vino in LP Lena pa smo vzljubili z domačega kavča. Ljubljanski igralec se rad spominja delov mesta, kjer je preživljal otroštvo, nekaj teh krajev pa je še vedno med njegovimi najljubšimi. 

1. Streha mojega bloka 

»Legendarna streha na vrhu mojega bloka za SNG Dramo je v celoti ravna in meri dobrih dvesto kvadratnih metrov. Z nje se razprostira razgled na celotno Ljubljano in okolico, od Krima do Kamniško-Savinjskih Alp. Poseben čar je biti na njej za Silvestrovo, saj lahko uživaš v neverjetnem razgledu na ognjemet z Ljubljanskega gradu. Če prideš malo prej, lahko vidiš vse ostale manjše ognjemete, od trnovskega do fužinskega. Na streho so si nekateri sosedje prinesli celo žar, majhen hladilnik, senčnik in ležalnike, tako da si lahko poleti privoščimo pravi piknik na vrhu Ljubljane.«

Foto: Osebni arhiv

2. Hala Tivoli 

»V to športno dvorano sem zahajal tako zaradi športnih dogodkov kot koncertov. Kar nekaj nepozabnih večerov sem doživel tam in zelo vesel sem, da se jim bil priča: od športnih klasik takratne Olimpije in Barcelone, kjer so Barcelonini košarkaši sklonjenih glav zapuščali Ljubljano, do zadnjega koncerta Nirvane, na katerem sem se znašel povsem po naključju. S kolesom sem se pripeljal mimo, ko je nekdo prodajal karte in v tistem trenutku sem se odločil, da grem na koncert. Še sreča, saj je bil to namreč zadnji koncert Nirvane. V Hali Tivoli sem poslušal tudi Davida Bowieja, Al Di Meolo, The Ramones, Beastie Boys, The Mission in še bi lahko našteval. Ker sem velik ljubitelj glasbe, sem nekatere skupine po koncertu uspel tudi spoznati.«

3. Trg Republike - ploščad pred Cankarjevim domom

»V 6. razredu osnovne šole sem dobil svojo prvo pravo rolko, ki me je popolnoma zasvojila. Šolo sem imel v centru mesta, jaz pa sem stanoval v Murglah, tako je bila Cankarjeva ploščad, kjer smo se v tistih časih zbirali skejtarji, ravno na poti med šolo in domom. Kako prikladno! Tako sem že pred poukom, okoli sedme ure zjutraj na ploščadi skejtal tik do začetka šole, šel v šolo in potem nazaj grede ponovil vajo. Doma sem bil seveda šele v poznih večernih urah. Ker ni bilo časa za domače naloge in učenje, se je to poznalo tudi pri šolskem uspehu. Danes grem večkrat tam mimo, saj živim v bližini, in se samo nasmehnem, ko vidim nadobudne mlade skejtarje, ki skačejo čez stopnice ter penastega varnostnika iz Nove ljubljanske banke, ki jih želi pregnati. Seveda neuspešno. Kako znani prizori...«
 

4. Le Petit Café

»Kavarna ob Križankah, ki te z malo domišljije popelje v Pariz, je še vedno ena mojih najljubših v mestu. Ogromna skodelica bele kave, ki so jo prvi začeli točiti ravno v tam, je postala prava atrakcija tega lokala. Tam si kdaj rad privoščim zajtrk ali brunch, ki ga seveda ne pojem sam. Značilnost tega lokala je med drugim tudi ta, da ti družbo ob hrani delajo vrabčki, ki se potegujejo za vsako drobtinico.«

5. Vrt v restavraciji Čad

»Čad je legendarna restavracija pod Rožnikov, v katero me je še kot otroka večkrat peljal moj pokojni oče. Ponavadi sva šla tja ob nedeljah in spomnim se, kako težko je bilo dobiti mizo. Ko sva jo, sva se takoj prepustila okusnem mesu z žara in ostalim dobrotam. Danes me sicer redko zanese tja, saj nisem več tako velik ljubitelj mesa na žaru, ko pa me, mi senčni vrt in natakarji takoj pričarajo isto vzdušje, kot je bilo pred tridesetimi leti..«

Starejše novice