R. S.
Ljubljana že vrsto let načrtuje Nacionalno in univerzitetno knjižnico II, a država še vedno nima denarja za začetek gradnje nove univerzitetne knjižnice, niti nima vseh zemljišč za gradnjo.
Nastali problemi
Trenutno situacijo so za Ljubljanainfo komentirali tudi predstavniki Narodne in univerzitetne knjižnice.
Problemi z zemljišči so prisotni že dlje časa. V času načrtovanja predhodnega neizvedenega projekta izpred več kot 25 let so bile v različnih obdobjih sklenjene pogodbe in drugi dogovori z Mestno občino Ljubljana, ki je prenesla lastništvo gradbenih parcel na državo.
Ti so določali tudi soinvestitorski delež Mestne občine Ljubljana na objektu v obliki deleža v prostorih objekta glede na vrednost parcel.
Z natečajem leta 2012, novo natečajno nalogo in na tej osnovi izbrano rešitvijo, so postala pogodbena določila o zagotovitvi uporabe oziroma lastništva dela stavbe nove knjižnice za poslovne namene neuresničljiva.
»Gre za manjšo oviro, ki jo je ob prisotnosti politične volje mogoče zelo hitro in enostavno rešiti,« za Ljubljanainfo razlagajo predstavniki Narodne in univerzitetne knjižnice.
Načrti segajo daleč v preteklost
Prvi resni pogovori o gradnji nove knjižnične stavbe segajo v osemdeseta leta, ko je bil izveden tudi prvi natečaj za izbiro arhitekturne rešitve.
Iz različnih razlogov projekt ni bil realiziran, leta 2011 pa se je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport zaradi odločilo za ponovitev natečaja in izbor nove, sodobnejše arhitekturne rešitve.
»Narodna in univerzitetna knjižnica II bi morala stati že kar nekaj desetletij,« za Ljubljanainfo poudari Žiga Cerkvenik.
Je projekt sploh uresničljiv?
»Ovire in zapleti so resda nekakšna stalnica, kljub temu pa trdno verjamemo, da bo nova knjižnična stavba zgrajena – preprosto zato, ker jo Ljubljana potrebuje,« ostajajo optimistični zaposleni v Narodni in univerzitetni knjižnici.
Po standardih za nekaj več kot 40 tisoč študentov Univerze v Ljubljani potrebujejo približno 6.100 študijskih mest. Nova knjižnica bi zagotovila skoraj četrtino tega.
»Če prištejemo še vse ostale prostore in funkcionalnosti, ki jih pridobimo z novo stavbo, ter tehnološke in informacijske trende sodobnih družb, ni skorajda nobenih dvomov, da bo Narodna in univerzitetna knjižnica II slej ko prej zgrajena.«
O novi knjižnici
Nacionalna in univerzitetna knjižnica II bo prvi javni prostor kulture in znanja, zgrajen v samostojni Sloveniji.
Nad ostalinami nekdanje Emone bo nastalo sodobno stičišče vednosti, ustvarjalnosti, inovativnosti, domišljije, dialoga in povezovanja.
Narodna univerzitetna knjižnica trenutno v premajhnih prostorih opravlja dve delno nasprotujoči si funkciji: nacionalno, ki je usmerjena v zbiranje, zaščito in trajno hranjenje slovenske pisne dediščine, ter univerzitetno, ki je po definiciji bolj odprta, fleksibilna in usmerjena v uporabnike.
»Nova knjižnična stavba bo bistveno razbremenila obstoječo Plečnikovo palačo, saj bomo vanjo prenesli večino funkcij, prostorov in storitev, vezanih na uporabnike.
Zagotovila bo 1.400 čitalniških mest za različne oblike študija, umeščenih med okoli 300.000 knjigami v prostem pristopu.«
Poleg prostorov, namenjenih študiju, bo knjižnica ponujala tudi večnamenske dvorane, predavalnice, studio, knjigarno s kavarno, izobraževalno središče - vse atribute sodobne knjižnice, ki je ta hip v Nacionalni univerzitetni knjižnici nasploh uporabniki močno pogrešajo.
Starejše novice
