Profile picture for user Ljubljanainfo Ljubljanainfo
Ustvarjeno dne
Sre, 2.6.2021 15:59
Klopi lahko prenašajo številne mikroorganizme, ki so povzročitelji različnih infekcijskih bolezni.

V Sloveniji gozdni klopi najpogosteje prenašajo borelije lymske borelioze in virus klopnega meningoencefalitisa, redkeje prenašajo anaplazme in še redkeje babezije in franciselo.

Slovenija sodi med države z najvišjo pojavnostjo klopnega meningoencefalitisa in lymske borelioze v Evropi. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje letno zabeležijo okoli 4000 do 7000 primerov lymske borelioze, v zadnjem desetletju pa povprečno 170 primerov klopnega meningoencefalitisa na leto.

Za pojasnila glede nevarnosti bolezni, ki jih prenašajo klopi in cepljenju proti klopnem encefalitisu smo se obrnili na Dašo Stupica s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. 

Prvi znak lymske borelioze je kožna rdečina

Borelije lymske borelioze so bakterije, ki povzročajo lymsko boreliozo. Bolezen se najpogosteje pokaže s kožno rdečino, ki jo lahko spremljajo neznačilni splošni simptomi, kot so utrujenost, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih.

 Stupica pravi, da se lymska borelioza redkeje pokaže s prizadetostjo živčevja, še redkeje pa bolezen poteka z vnetjem sklepov, najpogosteje z vnetjem kolena ali vnetjem srčne mišice, ki se kaže z motnjo prevajanja električnih impulzov v srcu.   

Simptomi klopnega meningoencefalitisa podobni gripi

Klopni meningoencefalitis je virusna infekcijska bolezen, ki jo povzroča virus klopnega meningoencefalitisa.

»Bolezen v dobrih dveh tretjinah primerov poteka v dveh fazah. Prvi fazi, ki se kaže z nizko vročino in neznačilnimi kliničnimi simptomi in znaki, ki so lahko podobni gripi, po nekaj dneh sledi druga faza bolezni, v kateri so prisotni visoka vročina, glavobol, slabost, bruhanje, pridružijo se jim lahko še znaki prizadetosti možganovine – motnja zavesti in žariščni nevrološki znaki,« utemelji Stupica. 

Pri petih odstotkih obolenj s klopnim meningoencefalitisom pride do trajne ohromitve mišic

Okužba z virusom klopnega meningoencefalitisa najpogosteje poteka brezsimptomno. Kadar se okužba izrazi z boleznijo, lahko v redkih primerih (približno 0,5 do enega odstotka) povzroči smrt, približno pri petih odstotkih bolnikov pride do trajne ohromitve različnih mišičnih skupin, najpogosteje mišic ramenskega in medeničnega obroča.

Manj nevarne posledice bolezni, ki jih ima približno tretjina bolnikov, poimenujemo postencefalitisni sindrom. Ta se kaže z neznačilnimi znaki, kot so glavobol, zmanjšana psihofizična zmogljivost, motnje koncentracije, motnje spomina, razdražljivost, slabše prenašanje stresnih obremenitev.

Cepljenje je najučinkovitejša zaščita

Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu vključuje tri odmerke. Po besedah infektologinje je najprimernejši čas za cepljenje pred izpostavitvijo klopom, to je pozimi, saj lahko v tem primeru dosežemo dobro zaščito pred okužbo z virusom še pred naslednjo sezono klopov, ki se začne zgodaj spomladi.

Če ta čas zamudimo, se je še vedno smiselno cepiti kadarkoli in predvsem čim prej, ko na to pomislimo. Prej ko se cepimo, prej bomo zaščiteni proti okužbi.

»Cepljenje svetujemo vsem, ki so lahko izpostavljeni vbodu klopa. V Sloveniji sta registrirani dve cepivi za uporabo pri odraslih in otrocih, ki so dopolnili eno leto. Oseb, ki imajo alergijo na sestavine cepiva, ne cepimo,« pojasni doc. dr. Stupica. 

Zaradi previdnosti še ni priporočljivo sočasno cepljenje proti proti covidu-19 in meningoencefalitisu

Kljub temu da ni posebnih kontraindikacij za sočasno cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu in covidu-19, zaradi previdnosti in ker še nimamo podatkov o izidu sočasnega cepljenja z obema cepivoma, sočasno cepljenje infektologi zaenkrat odsvetujejo.

Infektologinja Stupica utemelji, da je smiseln predvsem zamik med enim in drugim cepivom, saj lahko na ta način morebitne neželene učinke pripišemo posameznemu cepivu, kar je zlasti pomembno, ker je cepivo proti covidu-19 relativno novo.

Klopa na telesu čim prej previdno odstranimo

Klop v naravi človeka zazna s svojimi čutili. Na sprehodih in izletih v naravo se zato pred klopi zaščitimo z oblačili, pri katerih je čim več kože pokrite – oblečimo dolge hlače, dolge rokave, zaprto obutev.

Oblačila naj bodo svetle barve, da klopa na njih laže opazimo. Namažemo se z repelentom, ki odganja klope. Po vrnitvi iz narave natančno pregledamo telo, se stuširamo in umijemo lase. Oblačila dobro skrtačimo in jih operemo.

Pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje svetujejo, da klopa čim bližje koži primemo s koničasto pinceto in ga z enakomernim gibom izvlečemo. Če deli klopa ostanejo v koži, jih čim prej odstranimo. Za odstranjevanje klopov s kože ne uporabljamo olja, krem, petroleja ali drugih mazil.

Starejše novice