Profile picture for user Ljubljanainfo Ljubljanainfo
Ustvarjeno dne
Čet, 30.12.2021 17:29
Poleg primera pri domači perutnini je Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin v zadnjih dneh potrdila tudi dva primera okužbe z aviarno influenco H5N1 pri divjih pticah.

Prvi primer aviarne influence pri domači perutnini je bil potrjen na manjšem gospodarstvu na območju občine Slovenska Bistrica. Sum je postavil veterinar praktik na podlagi prijave imetnika o povečanem poginu perutnine. Na gospodarstvu so bile poleg kokoši še race in gosi. 

Dan pozneje je uprava poročala o ptičji gripi pri poginulem labodu na Pragerskem, danes pa še o enem labodu v občini Hoče - Slivnica.

Že v zvezi s prvo prijavo se je sestalo državno središče za nadzor bolezni, ki je določilo zaščitno in ogroženo območje ter ukrepe, ki se izvajajo na teh območjih v skladu z zakonodajo.

Območje z omejitvami

Območje z omejitvami obsega zaščitno območje, s polmerom tri kilometre okrog okuženega gospodarstva, in ogroženo območje, s polmerom deset kilometrov okrog okuženega gospodarstva.

Zaščitno območje obsega naselja:

  • v občini Slovenska Bistrica: Fošt, Gladomes, Jurišna vas, Korplje, Kostanjevec, Malo Tinje, Modrič, Radkovec, Spodnja Ložnica, Tinjska Gora, Turiška vas na Pohorju, Veliko Tinje, Vinarje, Visole, Vrhole pri Slov. Konjicah, Zgornja Bistrica, Zgornja Ložnica;
  • v občini Oplotnica: Okoška Gora, Prihova, Straža pri Oplotnici, Ugovec, Zlogona Gora, Zlogona vas.

Ogroženo območje obsega naselja:

  • v občini Slovenske Konjice: Bezina, Blato, Brdo, Breg pri Konjicah, Brezje pri Ločah, Dobrava pri Konjicah, Dobrnež, Draža vas, Gabrovlje, Gabrovnik, Koble, Kolačno, Konjiška vas, Ličenca, Loče, Mali Breg, Mlače, Nova vas pri Konjicah, Novo Tepanje, Perovec, Petelinjek pri Ločah, Podob, Preloge pri Konjicah, Prežigal, Selski Vrh, Slovenske Konjice, Spodnja Pristava, Spodnje Grušovje, Spodnje Preloge, Spodnji Jernej, Strtenik, Sveti Jernej, Škalce, Štajerska vas, Tepanje, Tepanjski Vrh, Vešenik, Zeče, Zgornja Pristava, Zgornje Laže, Žiče;
  • v občini Zreče: Bezovje nad Zrečami, Boharina, Črešnova, Dobrovlje, Gorenje pri Zrečah, Gračič, Koroška vas na Pohorju, Loška gora pri Zrečah, Osredek pri Zrečah, Padeški Vrh, Planina na Pohorju, Radana vas, Zlakova, Zreče;
  • v občini Oplotnica: Božje, Brezje pri Oplotnici, Čadram, Dobriška vas, Dobrova pri Prihovi, Gorica pri Oplotnici, Koritno, Kovaški Vrh, Lačna Gora, Malahorna, Markečica, Oplotnica, Pobrež, Raskovec, Zgornje Grušovje;
  • v občini Poljčane: Spodnja Brežnica, Stanovsko;
  • v občini Rače - Fram: Kopivnik, Loka pri Framu, Morje, Planica;
  • v občini Slovenska Bistrica: Bojtina, Bukovec, Cezlak, Cigonca, Črešnjevec, Devina, Dolgi Vrh, Frajhajm, Gabernik, Hošnica, Kalše, Kebelj, Klopce, Kočno pri Polskavi, Kot na Pohorju, Kovača vas, Križni Vrh, Laporje, Leskovec, Levič, Lokanja vas, Nadgrad, Nova Gora nad Slovensko Bistrico, Ogljenšak, Ošelj, Planina pod Šumikom, Podgrad na Pohorju, Pokoše, Preloge, Prepuž, Pretrež, Razgor pri Žabljeku, Rep, Ritoznoj, Sele pri Polskavi, Sevec, Slovenska Bistrica, Smrečno, Spodnja Nova vas, Spodnja Polskava, Spodnje Prebukovje, Šentovec, Šmartno na Pohorju, Urh, Videž, Zgornja Brežnica, Zgornja Nova vas, Zgornja Polskava, Zgornje Prebukovje, Žabljek.
Grafični prikaz zaščitnega in ogroženega območja z gospodarstvi s perutnino (vir: UVHVVR).

Ukrepi na območju z omejitvami

  • izvajalci dejavnosti morajo nemudoma prijaviti vsako spremembo zdravstvenega stanja pri pticah (perutnina in ptice v ujetništvu), vključno s povečanim številom obolelih ali poginjenih živali, spremembah v proizvodnji (zmanjšana poraba vode in krme, padec nesnosti, razbarvanje jajčne lupine), veterinarski organizaciji oziroma pristojnemu območnemu uradu uprave; 
  • ptice morajo biti nastanjene ločeno od drugih vrst živali, preprečen mora biti stik s prostoživečimi živalmi;
  • postavitev razkuževalnih barier na vhodih in izhodih iz obrata oziroma zagotovitev drugih načinov dezinfekcije ob vstopu oziroma izstopu iz obrata oziroma na območje obrata;
  • izvajanje biovarnostnih ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni, vključno z izvajanjem preoblačenja in preobuvanja ob vstopu in izstopu iz objektov s perutnino oziroma uporaba zaščitne obleke in obutve za enkratno uporabo, namestitev razkuževalnih barier na vhod v objekte, umivanje in razkuževanje rok;
  • prepoved premikov ptic in njihovih proizvodov znotraj območja, z in nanj, razen pod določenimi pogoji po predhodni odobritvi pristojnega območnega urada uprave;
  • prevoz živali preko območij z omejitvami se lahko izvaja po glavnih prometnicah, brez postankov ali raztovarjanja;
  • prevozna sredstva za prevoz ptic in njihovih proizvodov, ki izvirajo z območij z omejitvami, morajo biti razkužena,
  • vsako vzorčenje v objektih s pticami, ki ni namenjeno potrditvi ali izključitvi prisotnosti aviarne influence, mora predhodno odobriti pristojni območni urad; 
  • prepoved zbiranja ptic - sejmov, razstav, tržnic in drugih zbiranj; 
  • prepoved obnove populacije pernate divjadi; 
  • prepoved premikov gnoja, nastilja, uporabljene stelje, razen po predhodni odobritvi pristojnega območnega urada uprave;
  • vodenje evidenc v obratu o vseh osebah in prevoznih sredstvih, ki vstopajo v obrat oziroma na območje obrata ter o pticah na gospodarstvu (število in vrsta živali, število živali in datum pogina; druge spremembe pri živalih - obolevnost, zmanjšana proizvodnja ...).

Ukrepi za zgodnje odkrivanje bolezni

Z izvajanjem ukrepov za zgodnje odkrivanje in hitro potrditev bolezni se lahko omeji širjenje bolezni in posledično zmanjšajo škode, ki jih pojav bolezni povzroči.

Znakih, po katerih se lahko sumi na pojav aviarne influence v reji:

  • zmanjšana poraba krme in vode (za več kot pet odstotkov),
  • padec nesnosti (za več kot pet odstotkov),
  • povišan pogin (za več kot trikrat od običajnega dnevnega pogina),
  • kakršni koli klinični znaki (živčni znaki, respiratorna obolenja, driske) ali posmrtne spremembe.

Če opazite katerega od zgoraj naštetih znakov, nemudoma pokličite svojega veterinarja!

Zemljevid z lokacijo izbruha pri perutnini in lokacijami pojavov pri prostoživečih pticah (vir: UVHVVR).
Zemljevid z lokacijo izbruha pri perutnini in lokacijami pojavov pri prostoživečih pticah (vir: UVHVVR).

Kako je pri prostoživečih pticah?

Aviarna influenca podtip H5N1 je bila konec decembra potrjena tudi pri prostoživečih pticah. Zaradi pojava pri prostoživečih pticah in glede na situacijo pri perutnini je državno središče za nadzor bolezni sprejelo ukrepe, ki veljajo za območje celotne Slovenije.

Za zmanjšanje tveganja za vnos HPAI v reje perutnine veljajo na območju celotne Slovenije naslednji ukrepi:

  • zadrževanje perutnine in ptic v ujetništvu je dovoljeno le v zaprtih prostorih oziroma na način, da se prepreči stik s prostoživečimi pticami, predvsem vodnimi; zaradi dobrobiti se lahko vodni perutnini omogoči dostop do vode, vendar je pri tem treba preprečiti fizični stik s prostoživečimi pticami, predvsem vodnimi;
  • krmljenje in napajanje perutnine in ptic v ujetništvu je dovoljeno le v zaprtih oziroma pokritih prostorih; oskrbovanje perutnine z vodo iz površinskih vodnih zajetij, do katerih imajo dostop prostoživeče vodne ptice, je dovoljeno po obdelavi vode, ki zagotavlja inaktivacijo virusov aviarne influence (na primer prekuhavanje, uporaba filtrov, UV razkuževanja ali kemijskih substanc, kot je na primer kloriranje);
  • prepovedano je krmljenje prostoživečih vodnih ptic; s tem se zmanjša nepotrebno zadrževanje ptic na posameznih mestih in možnost prenosa virusa med njimi ter na perutnino in ptice v ujetništvu preko kontaminirane obutve in obleke;
  • prepovedano je vsakršno zbiranje perutnine in drugih ptic v ujetništvu na trgih, predstavah, razstavah in kulturnih prireditvah.

Priporočila za lovce in ornitologe

Lov na race mlakarice predstavlja velik dejavnik tveganja za širjenje bolezni med prostoživečimi pticami in prenos na perutnino, zato lovcem priporočamo opustitev lova oziroma dosledno izvajanje biovarnostnih ukrepov.

Odsvetujemo odlov in označevanje vodnih ptic, ki ga opravljajo obročkovalci v okviru Prirodoslovnega muzeja Slovenije oziroma da dosledno izvajajo biovarnostne ukrepe.

Biovarnostni ukrepi:

  • uporaba rokavic za enkratno uporabo in razkuževanje rok pri rokovanju s pticami,
  • namakanje obleke pred pranjem v razkužilu za najmanj 15 minut,
  • čiščenje in razkuževanje obutve.

Virus influence ostane na oblačilih in obutvi tudi več kot 24 ur in se lahko prenese na perutnino, ki je za virus zelo občutljiva. Virus lahko prenese na perutnino tudi pes, ki je bil na lovu na race mlakarice.

Ravnanje z najdenimi pticami

Kaj storiti v primeru najdbe bolne ali poginjene vodne ptice ali ujede ali večjega števila poginjenih ptic na isti lokaciji?

Če najdete poginjene prostoživeče vodne ptice (na primer raca, labod, čaplja, pobrežnik, galeb) ali ujedo (kanja, sokol, kragulj, postovka, sove), obvestite Center za obveščanje (112) ali veterinarsko-higiensko službo.

Prav tako takoj obvestite omenjeni službi v primeru, ko naletite na več poginjenih ptic na isti lokaciji oziroma poleg poginjene ptice opazite neobičajno obnašanje pri ostalih pticah (padanje, zavijanje z glavo, težave pri gibanju, zamazano perje okrog kljuna, kloake, bruhanje, krvavitve, otekline na različnih delih telesa, kihanje, smrkanje).

Kaj storiti v primeru najdbe poginjene ptice pevke (na primer sinica, ščinkavec, vrabec, kos, zelenec, golob, taščica)? 

Če opazite osamljen primer poginjene ptice pevke (na primer sinica, ščinkavec, vrabec, kos, zelenec, golob, taščica), pri ostalih pticah v okolici pa ne opazite sprememb v obnašanju, lahko tako ptico poberete, tako da:

  • uporabite rokavice za enkratno uporabo,
  • vrečo, v katero boste pobrali ptico, izvihate čez rokavice in tako poberete ptico, da ne pridete v direkten stik s truplom,
  • vrečo s ptico zaprete in jo skupaj z rokavico odvržete med odpadke,
  • roke si po končanem postopku dobro operete z milom.

Starejše novice