R. S.
Pomlad je prinesla lepše vreme in s tem tudi več zunanjih aktivnosti. Pogosti so izleti v naravo, kjer nabiramo rastline. Pri tem pa moramo biti pozorni na kar nekaj stvari.
Kaj lahko sploh naberemo
V naravi lahko naberete le določeno količino gozdnih plodov in sadežev. V Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib je plodove in gozdne sadeže dovoljeno nabirati v okviru zakonskih omejitev, izjema so območja naravnega rezervata Mostec, naravnega rezervata Mali Rožnik in naravnega spomenika Pod Turnom, kjer nabiranje prostoživečih vrst rastlin ni dovoljeno.
V okviru rekreativnega nabiranja lahko posameznik v gozdu za lastne potrebe na dan nabere en kg zelnatih rastlin (npr. čemaž, hmelj, šparglji ...), dva kilograma mahu, dva kilograma gob (in eno gobo poljubne teže), dva kilograma kostanja ter dva kilograma gozdnih sadežev.
Nabiranje spomladanskih zelišč je lahko nevarno
Pri nabiranju spomladanskih zelišč, kot je čemaž, je svetovana velika mera previdnosti. Tudi nekatere druge rastlinske vrste, npr. jesenski podlesek, čmerika in šmarnica, imajo namreč podobno podolgovate liste, ob premajhni pozornosti lahko te rastline hitro zamenjamo, kar pa ima za nas lahko usodne posledice.
Pri prepoznavanju in nabiranju nam lahko pomaga nos. Čemaž je namreč sorodnik čebule, česna, šalotke in drobnjaka. Če list čemaža podrgnete s prsti, zaznate vonj po česnu. Mnogi ga zato imenujejo tudi divji česen, gozdni česen ali medvedji česen.
Divje rastline, namenjene uporabi v prehrani, nabirajte le če jih res dobro poznate. Če niste povsem prepričani, da je rastlina, ki je pred vami, čemaž, ga raje ne nabirajte.
Tudi tam, kjer čemaž prerašča zares velike površine, lahko na istih rastiščih posamično uspeva katera od njegovih strupenih sorodnic. Njihovo zaužitje pa je lahko za nas usodno. Naberite ga toliko, kot ga boste lahko pojedli.
Starejše novice
