Železna pljuča, ki jih je leta 1931 izumil američan Philip Drinker, so vrsta ventilatorja, ki je nekoč deloval po načelu ustvarjanja podtlaka, ki je prsi ritmično potegnil navzgor in tako omogočil dotok svežega zraka v pljuča.
Na ta način je pri življenju ohranjal paciente, ki jim je virus ohromil prsne mišice, toliko časa, da so se te regenerirale.
Otroška paraliza
Železna pljuča so se uporabljala predvsem za zdravljenje otroške paralize - nalezljive virusne bolezeni, ki prizadene živčni sistem in povzroča ohromitve.
Zadnjih devet primerov otroške paralize v Sloveniji je bilo zabeleženih leta 1978. Šlo je za otroke iz Ljubljane, Škofje Loke, Kranja, Ptuja in Novega mesta.
Vzroki za nastanek otroške paralize so bili trije tipi poliovirusov, ki se nahajajo v iztrebkih okuženih ljudi. Okužba pa seje nato prenaša fekalno-oralno prek umazanih rok.
Pljuča 70 let pozneje ponovno delujejo brezhibno
Železna pljuča so restavrirali na željo predstavnikov infekcijske klinike, ki so v maju 2007 obeleževali 50. obletnico intenzivnega oddelka.
Razstavljena železna pljuča nemške firme Draeger so bila nekoč namreč ravno v uporabi na njihovem oddelku, pozneje po končani uporabi pa predana muzeju.
Pljuča naj bi še danes, 70 let po koncu njihove uporabe ponovno delovala brezhibno.
Od Lobetovega tramvaja do analitske tehtnice
Poleg železnih pljuč so v stavbi ministstrstva za notranje zadeve na ogled še mnoge druge zanimivosti.
Sprehajalci Slovenske ceste lahko pokukajo tudi v uporabo analitske tehtnice, ki je nekoč služila za natančno tehtanje kemikalij, pisalnega stroja Hammond, ki je omogočal pisanje matematičnih enačb, vpogled v kovček s kirurškimi inštrumenti za splošno kirurgijo, restavriran Lobetov tramvajski voz, ki so ga leta 1939 izdelali v Šiški in še mnogo več ...
Starejše novice
