Na današnji dan je na območju Osrednjeslovenske regije aktualnih 1.405 prostih delovnih mest. V obdobju od januarja do marca 2022 pa je bilo v Ljubljani na voljo kar 15.537 prostih delovnih mest.
Od vseh prijavljenih prostih mest je bilo največ povpraševanja po naslednjih poklicih: delavci za preprosta dela pri visokih gradnjah ali v predelovalnih dejavnostih, čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki v uradih, hotelih in drugih ustanovah, strokovnjaki za oblikovanje, izvajanje in nadzor politik, programov in ukrepov, prodajalci, vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev, zidarji, skladiščniki in uradniki za nabavo in prodajo.
»Vsa ta in druga delovna mesta so primerna tudi za begunce iz Ukrajine. Vendar pa so osebe, ki so se v zadnjih dveh tednih prijavile v evidenco Zavoda na podlagi priznanega statusa začasne zaščite, trenutno še v začetni fazi integracije na trg dela,« je za Ljubljanainfo povedala Tanja Podobnik Zec iz Zavoda za zaposlovanje.
To pomeni, da si večina od njih še ureja osnovne pogoje za bivanje v Sloveniji, kot so namestitev, urejanje varstva oz. šolanja za otroke in podobno. Z izdano odločbo o začasni zaščiti osebe pridobijo prost dostop na trg dela, kar jim omogoča, da se lahko direktno zaposlijo v Sloveniji, tudi brez predhodne prijave na zavodu za zaposlovanje.
Potreb po delavcih je veliko
»Namen prijave na Zavodu je aktivno iskanje zaposlitve, zato bo Zavod tem osebam omogočil vključitev v začetni tečaj slovenskega jezika, posredovali pa jim bomo tudi primerna prosta delovna mesta,” je pojasnila Podobnik Zec. Potreb po delavcih je po njenih besedah v Sloveniji veliko.
»Ko je osebi v Republiki Sloveniji priznan status začasne zaščite, oseba pridobi tudi pravico do prostega dostopa na trg dela. Z drugimi besedami, v Sloveniji se lahko zaposli pod enakimi pogoji kot slovenski državljani,« je razložila.
Delodajalci za njihovo zaposlitev ne bodo potrebovali dodatnega delovnega dovoljenja, kot to velja v večini drugih primerov zaposlovanja tujcev iz tretjih držav. Postopek zaposlitve bo praviloma hitrejši in enostavnejši.
»Seveda pa se lahko pri zaposlovanju oz. integraciji na slovenski trg dela pojavijo druge ovire, na primer zahteve delodajalcev glede znanja slovenskega jezika, prav tako pa postopki zaposlovanja lahko trajajo dlje, kadar gre za zaposlovanje v reguliranem poklicu ali kadar delodajalci za zasedbo delovnega mesta zahtevajo vrednotenje izobraževanja,« je še dodala.