Profile picture for user rebeka krasovec Uredništvo Ljubljanainfo [email protected]
Ustvarjeno dne
Sre, 6.1.2021 13:35
Trenutno Mestna občina Ljubljana izvaja več kot 158 projektov na različnih področjih. Od konca leta 2006 do danes so uspešno izpeljali že več kot 2.200 projektov.

Vsi projekti so zasnovani z mislijo za naše meščanke in meščane, saj z njimi lajšamo in izboljšujemo kakovost njihovih življenj. Prav zato je težko izluščiti tiste projekte, ki so najbolj pomembni, saj je nekomu pomemben en projekt, drugemu nek drug, poudarjajo na Mestni občini Ljubljana. 
 

Na MOL tako izpostavljajo le nekatere

Nadaljuje se veliki kohezijski projekt Čisto Zate, v sklopu katerega gradijo povezovalni kanal C0 v občinah Ljubljana, Medvode in Vodice, dograjujejo Centralno čistilno napravo in kanalizacijo v aglomeracijah nad 2000 PE, s katero bodo stopnjo priključenosti na kanalizacijo povečali na kar 98 odstotkov.  Za primerjavo, pred letom 2007 je bil ta odstotek 68. Ukinjenih bo tudi 4.500 greznic, iz katerih odpadna voda nekontrolirano prehaja v okolje, na kanalizacijo pa bodo priklopljena tudi gospodinjstva z 11.500 uporabniki, katerih odpadne vode se trenutno čistijo na preobremenjeni čistilni napravi Brod. 

Gre za največji kohezijski projekt v državi, ki je ovrednoten na 111 milijonov evrov brez DDV, zanj bo Evropska komisija prispevala 69,1 milijonov evrov, 12,4 milijonov evrov bo sofinancirala Republika Slovenija, preostanek sredstev pa bodo zagotovile občine. 

V letošnjem letu še več infrastrukturnih projektov 

V okviru zgoraj omenjenega projekta bo obnovljenih tudi 261 cest, dodatno pa še okoli 40. Večji projekti na infrastrukturnem področju so tako prenova ulice Bežigrad, ki se bo začela v prvih treh mesecih, nato Linhartove ceste, predvidena je ureditev črnovaške in Ižanske ceste, Dolenjske ceste, povezovalne ceste Gameljne-Dunajska. Širili bodo tudi omrežje kolesarskih stez.
 

Ljubljana bo dobila nov atletski center

Na področju športa so večje načrtovane investicije v novo kopališče v Vevčah, nov Atletski center Ljubljana, olimpijski bazen na Iliriji in dvorano za curling.
 

Energetska prenova Ljubljane vstopa v tretjo fazo

V okviru Energetske prenove stavb so v prvi fazi (EOL 1), skupaj s konzorcijem družb Petrol in Resalta, energetsko obnovili 48 javnih objektov, v drugi fazi (EOL 2) pa še 11, s čimer so poskrbeli za zmanjšanje porabe energentov in povečanje deleža obnovljivih virov ter posledično tudi za znižanje emisij toplogrednih plinov. Skupno so ohranili več kot 170.000 dreves. 

V okviru EOL 3 je v letu 2021 predvidena celovita obnova štirih vrtcev (Vrtcev Trnovo enota Kolezijska, Vrtce Viški vrtci enota Rožna dolina, Vrtec Šentvid enota Sapramiška, Vrtec Pedenjped enota Učenjak), nadaljevali bodo tudi s celovitimi statičnimi in energetskimi prenovami šol, in sicer OŠ Riharda Jakopiča, OŠ Martina Krpana, OŠ Livada, OŠ Trnovo, OŠ Zalog, OŠ Prežihov Voranc in OŠ Prule. Investicijski plan od 2021 od 2023 bodo usklajevali glede na stopnjo pridobivanja gradbenih dovoljenj in ostale investicijske potrebne dokumentacije.
 

Kaj pa kultura? 

Na področju kulture bo prihodnje leto dokončana prenova Cukrarne, ki bo postala sodoben galerijski prostor, primeren tudi za velike in zahtevne razstave ter prostor za dogodke s področja kulture in umetnosti ter izobraževanja. Prav tako končujejo s prenovo Hribarjeve vile Zlatica, kjer bo deloval tudi Forum slovanskih kultur. Ko bo izpraznjen Rog, ki ga zasedajo začasni uporabniki, bodo nadaljevali z rušitvenimi deli in nato s prenovo. Z njim bo pridobobjenih 11.000 m2 novih kakovostnih javnih površin, od tega 5.500 m2 novih prostorov za kulturne, izobraževalne, raziskovalne in druge ustvarjalne dejavnosti. Prenovili bodo Baragovo semenišče, v podhodu Ajdovščina zgradili minipleks Kinodvora in postavili streho v Križankah.
 

Projekti v teku

Še vedno je v teku doslej največja energetsko-okoljska investicija Energetike Ljubljana, ki med drugim skrbi za daljinsko ogrevanje Ljubljane, vredna 140 milijonov evrov. Do leta 2022 bodo dva od treh premogovnih blokov nadomestili s plinsko-parno enoto in na ta način zamenjali več kot 70 odstotkov premoga z zemeljskim plinom. Ob tem preučujejo tudi možnosti energetske izrabe goriva iz odpadkov v Ljubljani, s čimer bi na nivoju Mestne občine Ljubljana sklenili snovni tok celovitega ravnanja z odpadki v sklopu koncepta krožnega gospodarstva.
 

Tagi

Starejše novice