Ustvarjeno dne
Tor, 2.2.2021 06:00
Nahajajo se praktično na celotnem območju mesta in so večinoma neopažene. Nesteriliziranih oziroma nekastriranih jih je le še okrog pet odstotkov. Tudi mačke z območja nekdanje tovarne Rog bodo vrnili v njihovo primarno okolje.

Prostoživeče mačke navadno poznajo le hranitelji oziroma lokalno prebivalstvo, pritožbe čeznje pa so kljub ogromnemu številu redke.

Prostoživeče mačke sodijo na prosto, v njim znano okolje

Posvojitve prostoživečih mačk se redko izvajajo. Gre namreč za mačke, ki niso navajene tesnega stika s človekom, človeka se bojijo in tesen stik s človekom zanje predstavlja velik stres. Prav tako zanje ogromen stres predstavlja zaprtje v prostor, omejitev prostega gibanja. Te živali prosto v okolju živijo praktično vse življenje, se svobodno gibajo in omejevanja niso navajene. Zato je namestitev v zavetišču zgolj začasna, s čim manj vznemirjanja in v njihovo trenutno dobro. Takoj ko je mogoče, so te mačke vrnjene nazaj v njim znano okolje. Čeprav imajo hranitelje, ki zanje skrbijo, jih nadzorujejo, so te mačke samostojne in v okolju preživijo tudi brez pomoči človeka. Dokazana starost in kondicija ujetih mačk dokazujeta, da v svojem okolju dobijo vse, kar potrebujejo, pripoveduje Marko Oman, vodja zavetišča Ljubljana.

Vir: MOL.

Nekastrirani samci potujejo tudi več kilometrov od doma

Prosto preseljevanje med lokacijami je pri prostoživečih mačkih stalnica, opisuje veterinar. Mačke so izrazito teritorialne živali, ki se najbolje počutijo v domačem okolju, okolju, ki so ga same izbrale. To območje je različno široko in se lahko spreminja. Največje območje pokrivajo nekastrirani samci, s sterilizacijo oziroma kastracijo pa se teritorij precej zmanjša. Nekastrirani samci so namreč veliko bolj aktivni od kastriranih predvsem zaradi razmnoževanja. Načeloma se držijo lastnega teritorija, vendar pogosto prečkajo meje, če je v bližini goneča se samica. Mački so v nekaterih primerih, tudi v mestu, prepotovali oziroma bili opaženi več kilometrov stran od svojega doma, siceršnjega teritorija, pove Marko Oman. Kastriran samec pa nima nikakršne potrebe po potovanju zaradi samic in se manj obremenjuje tudi z vzdrževanjem teritorija, posebej, če ima v svojem okolju vse kar potrebuje, hrano in varen prostor za počitek.

Neželeni mladiči predstavljajo kar 90 odstotkov zapuščenih mačk, sprejetih v zavetišče

Doslej so jih iz območja mesta v zavetišču Ljubljana oskrbeli in v okolje vrnili več kot 10.200. Na podlagi te številke ocenjujejo, da se jih na območju Ljubljane nahaja okrog 10.000. Nekaj že oskrbljenih mačk zagotovo ni več. Prav tako jih je gotovo še nekaj, ki še niso bile oskrbljene, sicer vsako leto ne bi bilo novih mačk, pravi Marko Oman. Z območja Mestne občine Ljubljana v zavetišču Ljubljana v povprečju oskrbijo in vrnejo v okolje okrog 400 mačk letno. Verjamejo, da oskrbijo večino, četudi se jim kakšna vedno izmuzne. Koliko prostoživečih mačk je že steriliziranih in kastriranih, je težko vedeti. Po grobi oceni zavetišča je nesteriliziranih oziroma nekastriranih okrog 5 odstotkov prostoživečih mačk. Cilj zavetišča je oskrbeti vse in četudi to v praksi žal ni mogoče, so blizu. Vse stroške oskrbe prostoživečih mačk v zavetišču (po zakonu) krije MOL.

Na mladiče prostoživečih mačk pogosto naletijo, žal v večini primerov šele takrat, ko so preveliki. Prej jih mama mačka skrbno skriva in čuva. Ti mladički se namreč hitro navadijo svobode, življenja na ulici in razvijejo strah pred človekom. Socializirati jih je mogoče le, če jih ujamejo pred sedmim tednom starosti. Kasneje je po besedah vodje zavetišča z vsakim dnem težje, zato večje mladiče, stare devet in več tednov po oskrbi praviloma vračajo nazaj v okolje. Če jih sprejmejo mlajše, jih socializirajo in oddajo v posvojitev.

Sprejem prostoživečih mačk v zadnjih letih pada, predvsem zaradi sterilizacije in kastracije. Neželeni mladiči predstavljajo kar 90 odstotkov zapuščenih mačk, sprejetih v zavetišče.

Vir: Zavetišče Ljubljana.

Sterilizacija, kastracija in mikročipiranje mačk znanih skrbnikov so nujni

Projekt Prostoživeče mačke ljubljanskega zavetišča, ki traja od leta 2007, je bil dve leti kasneje v polnem teku. Leta 2009 so oskrbeli največ mačk in v okolje vrnili 1165 prostoživečih. Zatem so projekt intenzivno izvajali še štiri leta, dokler niso uspeli urediti skoraj vseh lokacij po mestu. Populacija prostoživečih mačk se je tako zmanjšala nekje za četrtino in v zadnjih letih so več ali manj lovili izostale mačke in njihove mladiče, pa tudi mačke, ki se nekoč imele skrbnika, a pristale na ulici. Naslednjega večjega preboja brez sodelovanja skrbnikov in povečevanja odgovornosti do mačk ne bo mogoče doseči, opozarjajo v zavetišču, zato je na tej točki nujno sodelovanje vseh lastnikov mačk, posebej tistih, ki mačk še nimajo steriliziranih in kastriranih. Veliko bi prispevalo tudi mikročipiranje mačk znanega skrbnika, ker se marsikatera mačka izgubi.

Vir: MOL.

Tudi Rogove mačke se bodo na nove razmere hitro prilagodile

Čipirani mački sta bili tudi dve iz nekdanje tovarne Rog, ki ju je njuna lastnica v dneh po izselitvi iskala in ju ji je zavetišče vrnilo. Lastnica ima prebivališče na drugem naslovu in po informacijah zavetišča sta bili mački takoj po vrnitvi odpeljani v oskrbo domov. Na območju Roga ni bil ujet le še en črn maček iz skupine prostoživečih, ki so se v preteklosti zadrževali na tem območju. Vodja ljubljanskega zavetišča poudarja, da se omenjeni črni maček na območju zadržuje pretežno takrat, ko se dela ne izvajajo in še to le v pritličju glavnega objekta, ki ga ne rušijo, temveč le odstranjujejo smeti in opremo, zato nevarnosti, da bi se objekt porušil na mačka, ni.

Druge prostoživeče mačke iz Roga, o katerim smo že pisali in so jih ujeli, bodo po oskrbi v zavetišču in po zaključku rušitvenih del prav tako vrnjene na bližnje lokacije, kjer so se zadrževale v preteklosti. Te mačke so namreč bivale prosto v okolju, se svobodno gibale na območju Roga in bližnje okolice. Že v preteklosti so se zadrževale tudi na sosednjih znanih lokacijah in se bodo tudi v prihodnje, pravi vodja ljubljanskega zavetišča. Na območju urejenega območja Rog se bodo zadrževale, če jim bo to ustrezalo, če ne, si bodo same izbrale ustreznejšo lokacijo, dodaja. Tudi mačke iz Roga imajo namreč območje bivanje širše in se bodo na nove razmere hitro prilagodile. V zavetišču ne pričakujejo, da bi prostoživeče mačke kazile videz in vzdušje načrtovanega prenovljenega poslopja. Bolj verjetno je, da bodo dodale vrednost, kot to že velja za druge prostoživeče mačke na območju Ljubljane, zaključi vodja zavetišča Marko Oman.

Hranitelji se mrežijo, kakšen od njih hrani tudi več kot 100 mačk

Velika večina hraniteljev prostoživečih živali deluje samoiniciativno. Zavetišče v prvi vrsti zagotavlja oskrbo mačk v zavetišču, hranitelji pa jih bolj ali manj intenzivno hranijo, kakšni poskrbijo tudi za kaj več. Veliko hraniteljev hrani več živali, na več lokacijah, nekateri tudi več kot 100 mačk, opisuje vodja zavetišča Marko Oman. Pogosto se povezujejo in tako več hraniteljev skrbi za več lokacij. Na enem hranišču, ki predstavlja lokacijo, se v povprečju zadržuje okrog pet mačk. Točni podatki niso znani in nihajo od ena pa tudi do več deset mačk na enem hranišču.

V Sloveniji nimamo prostoživečih psov in smo ena redkih držav na svetu, ki jim to uspeva, poudarjajo v zavetišču. Občasno se sicer najde kakšen potepuški ali pobegel pes, ki tava naokrog več dni, tudi tednov, a prej ali slej se poskrbi za vsakega psa.

Starejše novice