Profile picture for user Ljubljanainfo Ljubljanainfo
Ustvarjeno dne
Ned, 24.10.2021 08:11
Nizke temperature so dodobra zajele celotno državo, s tem pa se je pri večini že začela kurilna sezona. Pri kurjenju nastaja pepel, ki je mnogim v napoto. Zavržejo ga v kontejnerje in ne izkoristijo njegovih pozitivnih lastnosti.

Kam torej z odvečnim pepelom? Povprašali smo Mišo Pušenjak, slovensko inženirko agronomije.

Pepel ni le za uporabo na vrtu, uporabljamo ga lahko tudi v kozmetiki, v stanovanju za čiščenje, celo v prehrani. 

Odlično gnojilo za zelenjavo

Pepel je gnojilo, ki pa ga ne smemo uporabljati v neskončnih količinah. Dušika v njem je samo v sledovih, vsebuje približno od dva do tri odstotke fosforja, od deset do 15 odstotkov kalija in 30 odstotkov kalcija ter nekatera mikrohranila v sledovih.

Kalij je hranilo, ki je nujno potrebno rastlinam za številne procese, med njimi ga uporabljajo za premagovanje stresa, boj z boleznimi, za uravnavanje porabe vode in je osnovni gradnik sladkorjev, torej okusa vrtnin. 

»V organskih gnojilih je običajno premalo kalija, seveda, ko gledamo zadevo v razmerju s fosforjem. Zato je pepel odlično dopolnilo gnojenja s gnojem, kompostom ...« pravi.

Kot smo že poročali, se v zadnjem času na plodovih paradižnika pojavlja nadležna motnja, da ne dozorijo v celem, običajno ostanejo vrhovi plodov zeleni, rumenkasti, predvsem pa trdi in tudi neokusni.

V samih plodovih pa se pojavljajo bela, trda mesta. Gre za pomanjkanje kalija.

Miša Pušenjak ob tem svetuje, da se rastlinam ob gnojenju z gnojem, kompostom, kupljenimi organskimi gnojili, tudi brez analize nekaj kalija doda. Če imate pepel, ni potrebno kupovanje dokaj dragih kalijevih gnojil. 

Vrtnine namreč ne marajo kalijevega klorida (kalijeva sol), kalijev sulfat pa je dražji. Lahko pa dodate nekaj pepela. Ob gnojenju z gnojem tako priporoča, da ga dodamo največ 0,5 kilograma na deset kvadratnih metrov.

Kompostu pa ga lahko dodamo tudi 0,8 kilograma na deset kvadratnih metrov.

Ne vsebuje veliko dušika, dviguje pH, kar si v primeru kislih tal želimo. Če pa ga dvigne preveč, so nekatera hranila rastlinam nedostopna.

Pomoč pri uravnavanju kislosti tal

Pepel ima visok pH, saj vsebuje veliko kalcija. Zato je potrebno pazljivo ravnati z njim.

»S pepelom pa ne gnojimo rastlinam, ki bolje uspevajo v kislih tleh, kot so borovnice, rododendroni, hortenzije… tudi plodovkam ga nikakor ne smemo dati preveč. Nekaj več pa ga lahko dobijo kapusnice in tudi lukovke oziroma čebulnice,« opominja.

Če so tla res kisla, kar nam lahko pokaže samo analiza tal, potem ga lahko uporabljate tudi nekaj več, a vedno ločeno od gnojenja z organskimi gnojili. 

Preganja škodljivce

Pepel ima poleg mnogih še eno dobro lastnost, preganja namreč nekatere škodljivce. Je dokaj učinkovit insekticid za zatiranje mehkokožnih škodljivcev, kot so uši, tripse, pršice in gosenice. 

»Sama sem vedno  mislila, da v bistvu škodljivce odganja, pa ni samo to. V bistvu mehkokožne insekte, kot so uši, pršice, tripse, gosenice… izsuši, ker je izredno hidroskopen. Prav tako pa se droben prah pepela naseli v dihalnih poteh hroščev in jih zaduši,« pove.

Torej, pepel presejemo, ga damo v ženske nogavice in z njim prašimo po napadenih rastlinah. 

Polži ne marajo pepela

Tudi polži ne marajo pepela. So namreč polni vode in prehod preko pepelne plasti jih izsuši.

»Sama bi okoli vrta nasula vsaj 15 cm debel obroč pepela. Prav tako pa bi ga še dodatno posula okoli gredic s solato, saj tam naredijo največ škode. Vendar žal vse vrste lesnega pepela niso enako učinkovite,« svetuje Pušenjakova.

V poskusu na Biotehniški fakulteti v Ljubljani so ugotovili, da imata odlično delovanje bukov in hrastov pepel, nekoliko slabšega pa smrekov pepel. A učinek je bil 70 odstotkov, prav tako pa je potrebno oviro iz pepela ves čas obnavljati. 

»A ne pozabite, po vsakem dežju je potrebno to tanko plast pepela seveda obnoviti,« opozarja.

S pepelom nad bolhe

Pepel zanesljivo odganja škodljivce s perutnine, tudi drugih domačih živali. S pepelom so že od nekdaj odganjali škodljivcev s perutnine.

Opazujte svoje živali na dvorišču ali v kokošnjaku, kjerkoli jih že imate. Tam kjer se »prepelijo«, torej otresajo s perutmi, naredite plitvo jamo in vanjo nasujte pepel. Pepel škodljivce izsuši in jih zaduši.

»Tudi bolhe s psov in mačk lahko odpravimo s pepelom. Živali preprosto potresemo z pepelom in ga z božanjem vtremo med dlako,« dodaja.

Pepel za rahljanje tal

Težka, glinasta tla lahko s pepelom nekaj let tudi rahljate. Zaradi svojih lastnosti, je zelo porozen, torej poln zraka, tla dobro rahlja.

Potresemo ga po površini, ponovno opozarjam, vedno velja največja količina kilogram na deset kvadratnih metrov, ne pretiravati, potem pa ga zadelamo v globino rasti korenin. To je na vrtu nekje okoli 15 centimetrov.

Pepel tudi hrani koristne bakterije, ki jih včasih na vrtovih, kjer ne kolobarimo dovolj, že primanjkuje. 

Pepel pomaga rastlinam premagati nižje temperature

Ob napovedi nizkih temperatur potresemo občutljive rastline s pepelom. Potresemo ga tudi okoli zemlje.

»Pepel vsebuje veliko elementov v obliki soli, to pa dviguje temperaturo zmrzovanja tal, saj se spomnite, včasih smo po ledu posipavali pepel. Vsekakor so rastline, ki so zadostno preskrbljene s kalijem na nižje temperature odpornejše,« opominja.

Zagotovo pa lahko rastlinjak odlično segrejete s tlečo žerjavico. Daste jo v kakšen star lonec in postavite med najbolj občutljive vrtnine

Odličen dodatek kompostu

Na kompostnem kupu je pogosto prevlažno. Prav zdaj je čas, ko je vlage res veliko. Ves čas, ko dodajate organsko maso na kompost, posebej, kadar je te veliko in je vlažna: kuhinjski odpadki, pokošena trava … posujte tako po tej masi tanko plast pepela. 

»Če vam prične kompost smrdeti, pomeni, da gnije. Tudi tu lahko pomaga pepel. Potresete ga po kompostu in dobro premešate vse skupaj. V tem primeru ga lahko dodate kar precej,« pravi.

Vsi vemo, da se listje dokaj slabo kompostira oziroma potrebuje dalj časa, kakor druga organska masa. Listje se jeseni pograbi in v sam kup zameša kar veliko pepela, potem pa zalije z vodo, če je presuho. Kompostira se posebej. 

Razkuževanje ran

Spomladi včasih delimo nekatere rastline, da jih razmnožimo, to naredimo s gomolji krompirja, dalij in še katere druge rastline.

Tudi hren razmnožujemo tako, da odrežemo stranske korenine. Vse rane je smiselno potresti s sajami, če pa jih nimamo, je odličen tudi droben pepel. 

»Kot vidimo, lahko pepelu najdemo veliko uporabnosti, jaz pa sem se lotila samo moje panoge, pridelave zelenjave. Res pa je potrebno imeti nekje nek prostor, kjer ga lahko hranimo,« sklene strokovnjakinja. 

Starejše novice