P. F.
Zime sicer še nekaj mesecev ne pričakujemo, vendar k nam prihajajo ohladitve že ta teden. Te bodo tako močne, da bi že lahko izpolnjevali pogoje za začetek ogrevalne sezone.
Z vprašanji, kako bo s cenami ogrevanja in kdaj se bo začela kurilna sezona, smo se obrnili na Energetiko Ljubljana.
O začetku ogrevalne sezone se uporabniki odločajo sami
Uporabniki daljinskega ogrevanja v Ljubljani se o začetku ogrevalne sezone odločajo sami, so za Ljubljanainfo povedali na Energetiki Ljubljana. Tak način delovanja je v veljavi že od leta 1991.
»V praksi to pomeni, da imajo v primeru, če živijo v večstanovanjskih stavbah, z upravniki stavb sklenjen dogovor, kdaj želijo začetek in kdaj konec ogrevanja oziroma imajo temu primerno že nastavljene temperaturne parametre v toplotnih postajah posameznih stavb,« so odgovorili z Energetike.
Toplotne postaje so po večini že avtomatsko nastavljene, kar pomeni, da se po določenem padcu temperature zaženejo same, so še dodali. V primerih, kjer toplotnih postaj ni, za priklope toplotnih stavb skrbijo njihovi vzdrževalci.
»V Energetiki Ljubljana tako v daljinskem sistemu zaznamo povečan odjem toplote in na podlagi tega zabeležimo, kdaj se je dejansko začela ogrevalna sezona.«
Sezona ogrevanja se še ni začela
Na sistem daljinskega ogrevanja je po podatkih Energetike priključenih 48 odstotkov vseh stanovanj v Mestni občini Ljubljana, kar znaša okoli 61.000 stanovanj, za dostop toplote do njihovih stanovanj ali hiš pa skrbi okoli 4400 toplotnih postaj.
»Na tem mestu velja dodati, da Energetika Ljubljana vzdržuje okoli 800 toplotnih postaj, zato uporabnikom svetujemo, da se v primeru kakršnih koli vprašanj, vezanih na delovanje njihove toplotne postaje, najprej obrnejo na svojega upravnika.«
Na Energetiki trenutno še ne zaznavajo povečanega delovanja oziroma priklopov toplotnih postaj, torej se letošnja ogrevalna sezona v Ljubljani še ni začela.
Dodali so, da se glede na letno statistiko ogrevalna sezona v Ljubljani v povprečju začne v začetku oziroma v prvi polovici oktobra in traja nekje do začetka oziroma polovice maja.
»V zadnjih desetih letih sicer izstopajo predvsem leto 2014, ko se je ogrevalna sezona začela šele konec oktobra, in leto 2017, ko se je začela že sredi septembra, po zaključku sezone pa predvsem leto 2020, ko se je končala šele v začetku junija.«
V primerjavi z letom 2020 razlika za hišo skoraj tisoč evrov
Njihova ocena skupnega letnega stroška za daljinsko ogrevanje v letošnjem koledarskem letu 2022 znaša za povprečno 70 kvadratnih metrov veliko stanovanje 860 evrov, za 250 kvadratnih metrov veliko hišo pa 2800 evrov, z vključenimi vsemi dajatvami in davkom.
»To je ob upoštevanju enake porabe toplote v primeru stanovanja 240 evrov več, v primeru hiše pa 730 evrov več od skupnega letnega stroška v letu 2021.«
Če primerjajo še oceno skupnega letnega stroška za ogrevanje za leto 2022 s skupnim letnim stroškom za ogrevanje v letu 2020, je razlika v primeru stanovanja 310 evrov, v primeru hiše pa 970 EUR.
Gledano v odstotkih to pomeni, da bo strošek za ogrevanje v letu 2022, ob enaki porabi kot v preteklih dveh letih, višji za okoli 35 odstotkov v primerjavi z letom 2021 in za okoli 55 odstotkov v primerjavi z letom 2020, so preračunali.
Ogrevanje to zimo zagotovljeno
Toploto za potrebe daljinskega ogrevanja proizvajajo sami, in sicer v enoti TE-TOL, za to pa uporabljajo različne energente: primarno premog, lesno biomaso, plin in po potrebi kurilno olje.
»Dobave za ogrevalno sezono imamo v celoti zagotovljene,« so bili jasni.
Energetika Ljubljana pa poleg daljinskega ogrevanja omogoča tudi distribucijo zemeljskega plina. Na plinovodno omrežje je v Ljubljani priključenih 33 odstotkov stanovanj, kar znaša okoli 42.000 stanovanj.
Energetika Ljubljana zagotavlja plinovodno infrastrukturo, ki obsega poleg Mestne občine Ljubljana še osem sosednjih občin, medtem ko samo dobavo plina uporabnikom plina zagotavljajo različni dobavitelji:
»V Sloveniji nas je okoli 20. Energetika Ljubljana dobavlja plin skupno okoli 43.000 uporabnikom, večina teh je v Ljubljani.«
Zamejena cena prodaje
Drobnoprodajna cena plina je s strani države od 1. septembra zamejena navzgor za vse dobavitelje plina, in sicer za vsa gospodinjstva in za vse skupne gospodinjske odjemalce zamejena cena znaša 0,07300 evra na kilovatno uro (73 evrov za megavatno uro) ter za male poslovne odjemalce in osnovne socialne službe na 0,07900 evra na kilovatno uro plina.
»Količine in cene zemeljskega plina imamo večinoma dogovorjene, obstaja pa odprto vprašanje o povrnitvi povračil za pokrivanje poslovne škode, ki nastaja kot posledica razlike med regulirano in nabavno ceno,« so zaključili na Energetiki Ljubljana.
Starejše novice
