Ljubljanainfo
Kot v članku za Prelom zapiše avtorica Eva Kučera Šmon, se občina rada hvali z velikim številom kulturnih institucij, a ko si situacijo ogledamo pobliže, temu ni tako.
Veliko število ljubljanskih prostorov, ki naj bi bili domnevno na voljo za umetniške projekte, je namreč dotrajanih ali pa se morate, da bi si priborili delovanje v njih, prebiti skozi kupe razpisov, ki pogosto niso najbolj prilagojenim mladim oziroma še neuveljavljenim umetnikom ali pa so celo politično motivirani.
Raziskava z naslovom Analiza prostorov poklicnih nevladnih organizacij v kulturi, ki jo je leta 2020 izvedlo društvo Asociacija, kaže na to, da so prostori nevladnega kulturno-umetniškega sektorja dotrajani, premajhni in vse pogosteje tudi začasni.
Omenjeno društvo, navaja članek, razlog za začasnost prostorov vidi predvsem v neurejenih sistemskih in pogodbenih dogovorih, razlog za nenadne izselitve kulturnikov, ki v teh prostorih bivajo, pa v prebujenih apetiti in pritiskih s strani gospodarstvenikov, ki prej zapuščene tovarne ali druga poslopja naenkrat vidijo kot priložnosti za nove investicije.
Tako se je zgodilo v primeru kar nekaj prostorov, ki so bili sinonim za neodvisno kulturno-umetniško delovanje - kolektivi so se morali izseliti ali pa še naprej živijo v negotovosti.
Umetniške cone, ki so se morale posloviti
Spomnimo se na nekaj tovrstnih primerov: stavbo na Kersnikovi 4, kjer so imeli svoje prostore Galerija Kapelica, Rampa, BioTehna, Vivarium in Petkova akademija, sta lastnika Mestna občina Ljubljana in Študentska organizacija denimo prodala.
Organizacije so se bile zato prisiljene preseliti drugam, četudi je bila Kersnikova prej eden od sinonimov za progresivno umetniško sceno in inkubator raziskovalnega učenja.
Prav tako je žalostna usoda doletela umetnike na območju Tobačne tovarne, ki je nekoč veljala za pomembno umetniško stičišče.
Tam so imeli svoje prostore na primer umetniški kolektiv Cirkulacija 2, ustvarjalni kolektiv Tobiro in kreativni center Poligon, ki je nudil zavetje ustvarjalnim skupnostim in najrazličnejšim samozaposlenim ter dobil celo naziv tretjega najboljšega sodelovnega prostora na svetu.
Šlo je za eno redkih tovrstnih praks pri nas.
Vendar je stavbo kupil nov lastnik, ki je najemnikom postavil nove pogoje, med drugim trikrat višje cene najema in dodatno dvomesečno varščino. V primeru kreativnega centra Poligon pa jim pogodbe sploh ni podaljšal, saj naj bi prostore potreboval za lastne potrebe.
Potem je tu tudi kolektiv Kreativne cone Šiška, ki je moral leta 2017 zapustiti prostor ob Celovški cesti, katerega lastnica je postala družba NLB Leasing, pa še bi lahko naštevali.
Nenazadnje je prostor za številne umetniške dejavnosti za vse umetnike, ne glede na izobrazbo, status samozaposlenega v kulturi, število točk na razpisih in podobno, nudil tudi stari center Rog, ne glede na prepričanje, ki ga je splošna javnost imela o njem.
Nekateri uporabniki Roga so se preselili v nov zapuščen objekt na Linhartovi in ga poimenovali Avtonomni center Plac, a od Družbe za upravljanje terjatev bank nedavno prejeli pismo, v katerem zahtevajo, da bodo začeli posamezniki in posameznice plačevati več kot 6000 evrov mesečne uporabnine za objekt,
Z izselitvijo zaradi domnevno dotrajane stavbe, ki naj bi jo potrebovali za lastne namene, je prejšnja vlada grozila tudi nevladnim, večinoma kulturniškim organizacijam na Metelkovi 6, kjer domujejo organizacije, povezane z literaturo, filmom, plesom, stripom, feminističnimi vedami in tako dalje.
Prelom zaključuje, da so prostori kulture in umetnosti prevečkrat elitni, sterilni, odtrgani iz mesta in premaknjeni na obrobje.
Z vsakim novim izdatno financiranim kulturnim centrom je slišati obljube, da bo to prostor za vse, a v resnici se potem zgodi, da postane le prostor za izbrane projekte, sicer pa »odmeva od osamljenosti« - tako se je denimo zgodilo s Cankarjevim domom, se bo zdaj še s Cukrarno in težko pričakovanim novim Centrom Rog?
Starejše novice
