Foto: Facebook profil Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib
Profile picture for user zalastritof Zala Štritof
Ustvarjeno dne
Pon, 19.7.2021 07:00
Na Ljubljansko barje doseljujejo hrošča puščavnika. Gre za prvi poskus doseljevanja katerekoli vrste hrošča pri nas.

Še pred nekaj leti je bilo stanje precej boljše kot danes, ko si v okviru projekta Poljuba, pristojni prizadevajo, da bi se vrsta hrošča puščavnika v prestolnici spet razširila.

Hrošč puščavnik je zavarovana živalska vrsta. V Ljubljani se ponašamo z eno največjih populacij te vrste hrošča, a gre pravzaprav za izjemno ranljive živali, podvržene izumiranju.

»Posebno skrb zato namenjamo ohranjanju in izboljševanju njegovega življenjskega okolja,« izpostavljajo na Nacionalnem inštitutu za biologijo

Na evropski ravni izjemno ogrožena vrsta

Odrasli hrošči se ne premikajo prav dosti, večinoma se zadržujejo na rodnem drevesu, letijo pa na zelo kratke razdalje. 

»Na nivoju Evrope gre za izjemno ogroženo vrsto. Po podatkih je puščavnik v Sloveniji splošno razširjena vrsta, ki pa živi v izoliranih populacijah. Zaradi omejene mobilnosti vrste so populacije izjemno ranljive in bolj podvržene izumiranju,« poudarjajo sodelujoči v projektu Poljuba, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj

Vrsto ogroža odstranjevanje starih dreves z dupli, obrežne vegetacije in mejic ter neustrezno gospodarjenje z gozdom, je zapisano na spletni strani projekta Poljuba, kjer posameznikom, ki želijo pripomoči k ohranjanju te vste hrošča, svetujejo naslednje: 

  • ne odstranjujte starih dreves z dupli,
  • ohranite obstoječo omrežno vegetacijo,
  • pri urejanju menic izvajajte vsakoletne manjše posege namesto njene popolne odstranitve.

Zakaj doseljevanje na Ljubljansko barje?

To vrsto hrošča iz Krajinskega parka Tivoli, Šišenski hrib in Rožnik doseljujejo na Ljubljansko barje

Na Nacionalnem inštitutu za biologijo so ugotovili, da je na območju Mestnega loga zadostna količina starih dreves in drevesnih dupel, da bi se lahko ta vrsta samovzdrževala.

Puščavnik je namreč vrsta hrošča, ki prebiva v duplih starih listavcev, kot so denimo hrast, lipa, vrba in divji kostanj. Ličinka hrošča se v duplih teh dreves razvija od dve do tri leta, prehranjuje se s trohnečim lesom.

Slovenija je klasično nahajališče hrošča puščavnika

Za doseljevanje so določili tri manjša območja in ga izvedli v letih 2019 in 2020. 

»Postavili smo umetna dupla v obliki gnezdilnic, z namenom ustvariti primerno življenjsko okolje za hrošča. Na območje Mestnega loga smo doselili ličinke puščavnika, ki izvirajo iz populacij v ljubljanskem parku Tivoli in s širšega območja Ljubljane (okolica Domžal),« še pojasnjujejo sodelujoči v projektu. 

Z doselitvijo osebkov puščavnika bodo tako aktivno prispevali k obnovitvi te vrste na območju Ljubljanskega barja.

To je izjemnega pomena zato, ker Slovenija predstavlja klasično nahajališče hrošča puščavnika, to vrsto pa je prvič že leta 1763 opisal naravoslovec Giovanni Antonio Scopoli, najverjetneje tudi po primerkih iz Ljubljane.

Starejše novice