Foto: A. Pavan, Turizem Ljubljana
Profile picture for user Ziva Brecelj Živa M. Brecelj
Ustvarjeno dne
Pet, 2.7.2021 07:00
Secesijska rdeča hiša na Miklošičevi ulici 8 v središču Ljubljane je ena najznamenitejših ljubljanskih stavb z izjemno estetsko vrednostjo in prepoznavnostjo. Za mnoge je to celo najlepša hiša v prestolnici.

Najlepši primer arhitekture narodnega sloga

Vurnikova hiša na Miklošičevi ulici sodi v obdobje pozne secesije, pravzaprav velja za njen zadnji odmev oziroma arhitekturno narodno preobrazbo. S svojim pisanim in bogato okrašenim pročeljem izstopa iz niza svojih tudi sicer živopisnih secesijskih sosed.

Sedež nekdanje Zadružne gospodarske banke, v obdobju Jugoslavije pa Službe družbenega knjigovodstva, je poznosecesijski biser posebne vrste. Velja namreč tudi za enega najlepših primerov arhitekture narodnega sloga, ki se je podobno kot v likovnih umetnostih izražal tudi v arhitekturi. 

Za pisanimi zidovi še danes živi predvsem poslovna dejavnost, nekateri srečneži pa se lahko ponosno pohvalijo, da so si tam uredili domovanje. Arhitekt Ivan Vurnik jo je zgradil leta 1921 in še danes velja za enega najlepših primerov arhitekture narodnega sloga. Vurnik je bil namreč za Fabianijem in Plečnikom med začetniki moderne slovenske arhitekture.

Foto: A. Murn, Turizem Ljubljana

Z roko v roki z ženo Heleno

Pročelje je poslikala arhitektova soproga, dunajska slikarka Helena Vurnik. Vir narodnega navdiha sta našla  v ploskovitem okrasju vezenin. Na fasadi sta uporabila stilizirane motive nagljev in slovenskih pokrajin v močno kontrastnih rdeče-belo-modrih barvah slovenske trobojnice. Arhitekt je stavbo zasnoval v dveh delih: del ob Miklošičevi je poslovni in na dvorišču stanovanjski, povezuje pa ju pritlični objekt z dvorano.

Foto: D. Wedam, Turizem Ljubljana

Helena Vurnik poslikala bančno dvorano s steklenim stropom, sestavljenim iz majhnih modrih steklenih kvadratov, vanj je vgrajen dekorativni pas raznobarvnega vitraža v geometrijskih motivih, krasijo tudi stopniščno vežo v prvih dveh nadstropjih. Geometrijske okraske v slovenskih barvah je dopolnila motivi iz slovenske ikonografije, ki jo zaznamuje stilizirana pokrajina smrekovih gozdov, žitnih polj, ter vinske trte in motiv žena v slovenski narodni noši.

Foto: D. Wedam, Turizem Ljubljana

Učenec znamenitega Otta Wagnerja

V začetku 20. stoletja je Ljubljana arhitekturno in urbanistično doživljala preporod, katerega del je bila tudi secesija, ki je sicer kot sodoben slog v arhitekturi in umetnosti zaznamovala ljubljansko arhitekturo le kratek čas na prelomu stoletja, zamenjal pa jo je sodobnejši modernizem, ki se je odrekel pretežno vsem oblikam zgodovinske ljubezni do dekorja.

Vurnik je bil naslednik uveljavljene gorenjske podobarske družine. Po maturi je študiral pri profesorjih Carlu Königu in Ottu Wagnerju na Dunaju. Tam je sodeloval pri velikih projektih znamnitega dunajskega Ringa.

Po prvi svetovni vojni se je posvetil razvoju slovenskega nacionalnega sloga, ki bi združeval smotrnost in oblikovno izraznost, uporabnost in lepoto. Ideje je dobival v ljudskih umetnostnih motivih, v postsecesijskih trendih v času art decoja.

V poznih dvajsetih in tridesetih letih se je  s svojimi urbanističnimi vizijami usmeril v modernizem in gradnjo. Pomemben je bil njegov koncept delavskih hiš v Mariboru in sodoben načrt za kopališče v Radovljici. 

Starejše novice