Profile picture for user Ljubljanainfo Ljubljanainfo
Ustvarjeno dne
Čet, 7.4.2022 07:07
Po regulaciji maloprodajnih cen goriv se obeta še regulacija cen najpomembnejših prehranskih izdelkov, saj stroški pridelave rastejo v nebo. Povprečna kmetija je lani za umetna gnojila porabila okoli 2500 evrov, letos pa 10.000 evrov.

Za Uroša Neudauerja, ki v bližini Benedikta v Slovenskih goricah obdeluje 44 hektarjev njiv, je letošnje gnojenje občutno dražje kot lansko. Najbolj se je podražil dušik.

»Iz septembra, ko je cena znašala 240 evrov, trenutna cena pa je 950 evrov tona, kar pomeni, da so se stroški mineralnih gnojil, predvsem dušičnih gnojil, narasli za štiristo odstotkov,« razlaga Neudauer.

Lahko umetna gnojila nadomestijo organska in dodatne setve?

Ob koncu zime in začetku pomladi so prav nakupi umetnih gojil največji strošek na kmetijah.

»V lanskem letu neka povprečna kmetija je dala tam 2000 ali 2500 evrov za gnojila za svoje površine, zdaj mora dati tam okrog 10.000 ali pa več, to je pa zelo velika razlika,« izpostavlja kmetijski svetovalec Timotej Horvat.

Kmetijski svetovalci zato kmetom za zmanjšanje stroškov priporočajo večjo uporabo organskih gojil in setve rastlin, ki v prst vnašajo hranila.

»Uporaba raznih lugiminoz, metuljnic, rastlin, ki vežejo iz zraka dušik. Zemlja naj ne bo prazna, čez celo leto naj bo s čim pokrita, tudi preko zime mora biti pokrita,« poudarja Andrej Šuvak iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor.

Oživitev proizvodnje umetnih gnojil v Rušah

Ob visoki ceni pa bo v prihodnje težava že dobava umetnih gojil, Slovenija pa lastne proizvodnje nima več, zato je predlog kmetov jasen.

»Da začne država razmišljati nazaj o vzpostavitvi tovarne mineralnih oziroma dušičnih gnojil. Kot veste, je v Rušah ta tovarna že bila,« dodaja Neudauer.

Uroš Neudauer, kmetovalec

Izplačilo 32 milijonov pomoči za kmete še ta teden

Težave z visokimi cenami in predvsem dolgimi dobavnimi roki se pojavljajo tudi pri kmetijski mehanizaciji. »To pomeni naročila zdaj, prihod na primer traktorja naslednje leto,« še opozarja Neudauer.

Kmetijsko ministrstvo je zaradi težav kmetom z zakonom o ukrepih za omilitev posledic dviga cen energentov zagotovila 32 milijonov evrov.

Odločbe o državni pomoči so kmetije že prejele.

»Za lažje pokrivanje višjih stroškov repromateriala v tej sezoni, to je teh 32 milijonov evrov, plus milijon evrov za čebelarje, ki jih bomo v tem tednu tudi že izplačali,« pravi kmetijski minister Jože Podgoršek.

Cene hrane in pridelkov bodo še višje

Kot je na včerajšnjem srečanju s kmeti v Pesnici povedal kmetijski minister, pa hrana verjetno še nekaj časa ne bo tako poceni, kot smo bili vajeni v zadnjih letih.

Odkupne cene pšenice in koruze so že podvojene.

»Potrebe po hrani bodo velike in tudi mi ocenjujemo, da se bodo cene hrane in samih pridelkov še dvignile,« je prepričan kmetijski svetovalec Timotej Horvat.

Država pripravljena regulirati maloprodajne cene hrane

Kmetijsko ministrstvo zato že pripravlja predlog za ukrepanje, če bodo cene hrane previsoke.

»Če bi že govorili o špekulativnem dvigu cene, bi država lahko posegla, v skladu z zakonom o regulaciji cen,« pravi kmetijski minister Podgoršek.

Podobno kot najvišje maloprodajne cene goriv bi država tako lahko določila tudi najvišje maloprodajne cene najpomembnejših prehranskih izdelkov.

Starejše novice