STA
S tradicionalnimi decembrskimi koncerti v Cankarjevem domu bo Vlado Kreslin proslavil dve obletnici: 30-letnico koncertiranja v tem hramu kulture in 30-letnico prve samostojne plošče Namesto koga roža cveti, ki je leta 1991 izšla kot prvi CD v samostojni Sloveniji.
Z Malimi bogovi in Beltinško bando bo nastopil danes, v četrtek in petek.
V znamenju kultnega albuma
Koncerti bodo minili v znamenju danes že kultnega albuma, saj bodo glasbeniki izvedli vse skladbe in jim dodali še nekaj drugih pesmi.
Po Kreslinovih besedah se veselijo, da jih bodo lahko odigrali, po telefonskih klicih sodeč pa meni, da jih bodo veseli tudi poslušalci, ki so si uspeli zagotoviti vstopnico ob siceršnji zmanjšani zasedenosti Gallusove dvorane.
Malo veselja in malo otožja
Obiskovalci bodo lahko slišali pesmi, kot so Tista črna kitara, Tvoje jutro, Spet doma, Če bi te imel, Dan neskončnih sanj in Pot v raj, ki so danes že ponarodele.
»Občinstvu bomo dali malo veselja in malo otožja,« je napovedal Kreslin.
Plošča Namesto koga roža cveti je kot prvi album na CD nosilcu v samostojni Sloveniji izšla junija 1991, ko je prekmurski glasbenik že imel objavljeno samostojno kaseto in dve plošči s skupino Martin Krpan.
Ob obletnici je ZKP RTV Slovenija skladbe ponatisnila na dvojni vinilni plošči v ročno oštevilčeni nakladi 1000 izvodov. Vinilki spremljata arhivska dokumentacija in pretočna koda.
Sijajni spoj pesniškega jezika in glasbe
»Tudi če bi Vlado Kreslin napisal samo Namesto koga roža cveti, bi se gotovo za vselej zapisal v zavest svojega naroda. Bolj sijajnega spoja pesniškega jezika in glasbe, neotipljive snovi, iz katere je stkana duša ljudi, ki jih družita skupni jezik in zgodovina, čeprav živijo na tako raznolikem končku sveta, kot je Slovenija, si skoraj ni mogoče predstavljati. In prišla je tudi v najbolj pravem trenutku, takrat ko smo si drznili prvič ne samo želeti, ampak odločno zahtevati svobodo, svojo državo in pravico, da sami odločamo o svoji usodi,« je ob izidu zapisal glasbeni kritik Jure Potokar.
Kreslina zaznamoval domači kraj
Kot je še Potokar dodal: »Bil je roker, ki smo ga radi hodili poslušat na sobotne plese v Študentskem naselju, ker je pel pesmi, ki so nam nekaj pomenile, in nekoč, za bežen trenutek, celo popevkar z zmago na festivalu. Lahko bi rekel, da je postal svetovljan, ko je z Martinom Krpanom pel na prvem koncertu Boba Dylana pri nas. Toda zares velik je postal, ko je na pragu zrelih let spoznal, da so ga ob vseh življenjskih izkušnjah, ki jih je imel za sabo, najbolj zaznamovali domači kraj, družina, ki je bila z glasbo vselej povezana, in vrstniki, s katerimi je preživel mladost.«
Nedosegljiv poklon
Po Potokarjevi oceni je s preprostimi besedami in izbranimi pesniškimi podobami ustvaril nedosegljiv poklon rodni pokrajini in njenim ljudem ter hkrati univerzalno metaforo hrepenenja po mladostnih sanjah vsakega odraslega človeka.
Starejše novice
