foto: Tomislav Kristo
Ustvarjeno dne
Sre, 12.8.2020 13:08
"Umetnost in kultura sta očitno vsem oblastnikom trn v peti."

Z Zoranom se dobiva v njegovem najljubšem lokalu na koncu ulice, kjer je včasih živel v stari Ljubljani. Po mesecih hibernacije je znova skoraj v polnem pogonu. Začeli so se koncerti, miksa se koncertna plošča, ki jo je posnel na razprodanem koncertu v Zagrebu ob spremljavi simfoničnega orkestra Zagrebške Filharmonije, naslednji mesec izdaja svojo tretjo prozno knjigo, prvi roman Mongolske pege, veliko načrtov ima delo z Lačnim Franzom. Ko zasveti rdeča lučka na diktafonu, v mikrofon povem njegovo ime, lokacijo in datum. Na obrazu sem mu zariše nasmešek:  »To bo zdaj postala kletvica, leto 2020.«

Ko sva se dogovarjala za intervju sem predlagal kavo ob 9.30 zjutraj, a vam je bolj ustrezalo 10.30. A to pomeni, da ste nočni ptič?

»Ne, ne. Ravno obratno je. Med sedmo in deveto uro zjutraj pišem. Včasih prej, če me misli zbudijo, takrat so najboljši forumi. Ideje so dobre, misli sveže, prsti hitri, potem pa se vse skupaj upočasni, nato me čakajo vsakodnevna opravila in šele nato lahko grem na intervju. Veste, če bi bil indijanec, bi bilo moje ime Tisti, ki vstaja z zoro.«

Kako pa potem Tisti, ki vstaja z zoro prenaša nočne koncerte?

»Ne glede kdaj grem spat, se zbudim zgodaj zjutraj. Če je noč dolga, po kosilu nadoknadim ure počitka.«

Zadnji koncert ste imelu v Splitu.

»Ne, zadnji koncert je bil Most na Soči. Uro in pol prijetnega druženja s publiko, ampak, ja,  zadnji pravi pa je bil v Splitu, drži. S koncertom smo otvorili Splitsko leto, z Damirjem Kukuruzovićem in njegovo Django Group smo izvedli koncert Zoran peva Arsena, posebni gost pa je bil Arsenov sin Matija Dedić. Koncert je bil 28. julija na Arsenov rojstni dan.«

Če ostaneva še malo pri Mostu na Soči, se je zaradi trenutne situacije kaj spremenil koncertni repertoar? Ste se naenkrat spomnili nekih starih pesmi, ki v trenutnih časih zvenijo aktualno in so vredni, da se jih znova začne izvajati?

»Ne. Repertoar se bo spreminjal kvečjemu v smer, da bo več muzike za poslušanje in manj za žuriranje. Zdaj, ko so ljudje razsedeni na varnostne razdalje, jim je bližja glasba za poslušanje. Vsak izvajalec mora vedno odigrati najmanj pol programa, ki je vedno enak. To vsak pričakuje od glasbenika, jaz tudi. Spomnim se Bowiejega koncerta v Tivoliju leta 1995, ko ni igral hitov in sem imel zaradi tega dolg nos, pa čeravno je bil koncert super. Najmanj pol programa mora biti enakega, tvoje skladbe, ki te v očeh publike delajo prepoznavnega, druga polovica ali tretjina pa bi morala biti namenjena novemu materialu. A naj še dodam, ko si na sceni štirideset let, je prostora za nove pesmi vedno manj.«

Kateri so ti komadi, brez katerih ne morete z odra, ker bi v nasprotnem primeru občinstvo šlo domov razočarano? Praslovan, Čakaj me, Sonček je in ti si skuštrana, Gate na glavo ...

»Slednja ne. Odvisno sicer od koncepta koncerta, če igram na trgu za nekaj tisoč ljudi, igram enostavne in udarne hite. Eni so primerni za takšna prizorišča kot tudi za intimna, Praslovan in Čakaj me delujeta v obeh različicah. Če pa gre za gledališko dvorano pa izberemo pesmi, ki se bolj poslušajo in so bolj izpovedne. Letos 6. marca, dan pred prepovedjo prireditev, sem nastopil v razprodani zagrebški dvorani Vatroslav Lisinki ob spremljavi zagrebških filharmonikov. Od nekdaj sem si želel slišati svoje avtorske pesmi v izvedni simfoničnega orkestra in rezultat je bil zelo zanimiv: vse počasne balade so pridobile še več emocij, hitrejše skladbe pa postale bolj popevkarske. Zdaj delam izbor za vinilni koncertni album z naslovom Počasni krug / Častni krog, ki bo predvidoma izšel pozno spomladi 2021.«

Koncertna plošča Lačnega Franza Tu smo, vaši smo, posneta novembra ob štiridesetletnici benda v mariborskem ŠTUK-u je v času korona novic šla mimo radarja širše javnosti.

»Verjamem, da bodo na, upajmo, jesen in pomlad prestavljeni promocijski koncerti sprejeti z razumevanjem. Ob lanskoletnem jubileju smo odigrali skladbe iz vseh albumov, tudi s prvih treh. Na tak način smo se poslovili od nekaterih starejših pesmi, ki jih bomo zadnjič izvajali na koncertni promociji te plošče, ki je izšla pri Založbi Celinka, nato pa bomo program korenito spremenili in nekatere »upokojili«, potem pa izbrskali neke druge in dodali nove, ki šele nastajajo.«

A lahko takšne pesmi odigrate, če pade predlog iz publike? Se boste na odru takoj spomnili akordov in besedila ali boste najprej na telefonu pobrskali tekst?

»Ko sem sam z akustično kitaro, včasih ljudje zahtevajo tudi nekatere njim osebno ljube pesmi, Pražen krompir ali Ja, ka te ti tu delaš?, Naša Lidija je pri vojakih ...Te, ki sem jih zdaj naštel, bi lahko. Težje je, ko pade kakšna bolj eksotična želja, zato je moja pesmarica vedno z mano.«

Res? In v njej imate vsa besedila in akorde, ki ste jih spisali?

»Akorde ne, teh se spomnim, v mapi so besedila, ker jih je preveč, da bi si jih vse zapomnil.«

"Počutil sem se, kot da bi neka višja sila zaklala moj stari način življenja."

Morava se vrniti v dvomesečno obdobje, ki se je začelo marca in smo vsi doma v negotovosti čakali na razplet situacije. Kakšni občutki so vas prevevali med štirmi stenami?

...

Nadaljevanje intervjuja si preberete tukaj.

Starejše novice