Ljubljanainfo
Prostovoljno končanje življenja je tema, ki tudi pri nas v zadnjih tednih sproža veliko vprašanj, moralnih dilem in etičnih vprašanj.
Pomoč pri prostovoljnem končanju življenja se nanaša na medicinsko prakso, pri kateri zdravniki pacientom v terminalni fazi bolezni, ki trpijo hude bolečine ali pa so neozdravljivo bolni, pomagajo umreti na njihovo izrecno željo ter pripomorejo k dostojnemu, človeka vrednemu umiranju.
Vendar pa so pravila, ki urejajo pomoč pri prostovoljnem končanju življenja, zelo stroga in se razlikujejo po državah.
V nekaterih državah, kot je na primer Nizozemska ali Belgija, je pomoč pri prostovoljnem končanju življenja legalizirana in jo lahko izvajajo zdravniki pod strogimi pogoji, medtem ko je v drugih državah tovrstna pomoč prepovedana in kazniva. Tudi v Sloveniji.
Prav zaradi tega je konec aprila pri nas steklo zbiranje podpisov za vložitev zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Tako smo se z aneketo odločili preveriti, ali naši bralci tak zakon podpirajo ali ne.
Zakon bi bolnikom pomagal dostojanstveno končanje življenja
Konec aprila se je začelo šestmesečno zbiranje 5000 podpisov volivcev za vložitev predloga o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja v državni zbor.
Zdajšnja zakonodaja ne ureja položaja umirajočih v trpljenju, ki jim ne moreta pomagati niti medicina niti paliativna oskrba. Po besedah pobudnikov zakona je prekinitev trpljenja s pomočjo pri prostovoljnem končanju življenja v takih primerih lahko rešitev.
Predlog bi tako uzakonil pravico vseh polnoletnih obvezno zavarovanih oseb v Sloveniji, ki neznosno trpijo in ne morejo upati na izboljšanje svojega zdravstvenega stanja, da pod določenimi pogoji zaprosijo za pomoč pri izvedbi svoje odločitve in dostojanstveno končajo življenje.
Predlog pa izključuje to možnost za mlajše od 18 let, za ljudi brez fizioloških razlogov za trpljenje in za ljudi z depresijo, ki je duševna motnja. Prav tako pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja ne bi imeli ljudje, ki trpijo zaradi naveličanosti življenja, niti tisti, ki sami niso sposobni odločati o sebi.
Ob tem pa ne gre za evtanazijo, saj med evtanazijo in pomočjo pri prostovoljnem končanju življenja obstaja razlika.
Evtanazija pomeni, da zdravstveni delavec aktivno povzroči smrt pacienta z namenom, da bi mu olajšal trpljenje, običajno z uporabo smrtonosnih odmerkov zdravil ali drugih posegov.
Pomoč pri prostovoljnem končanju življenja pa pomeni, da zdravstveni delavec zagotovi zdravila ali druge načine, s katerimi pacient sam zaključi svoje življenje. V tem primeru zdravstveni delavec ne povzroči smrti, temveč pacient umre sam.
Trpeči človek bi sam vnesel smrtonosno učinkovino v telo
Recept za smrtonosno učinkovino bo izdala posebna komisija, ki bo zaradi varnosti pred zlorabami ves čas nadzorovala postopek. Pooblastila bo tudi posebnega zdravstvenega delavca, da prevzame smrtonosno učinkovino v lekarni in jo prinese bolniku.
Predlog predvideva, da trpeči človek sam vnese smrtonosno učinkovino v svoje telo. Le v primeru ugotovitve, da sam tega ne more narediti, bo to učinkovino v njegovo telo vnesla druga oseba.
Predlog zagotavlja najvišjo stopnjo varnosti postopka pred zlorabami ali zmotami, zatrjujejo avtorji predloga zakona. Predlog hkrati določa stroge pogoje, v okviru katerih bi bila odločitev o prostovoljnem končanju življenja sprejeta.
Tako predlagajo skrbno preučitev vseh možnosti za zdravljenje in pogovore z lečečim zdravnikom, psihiatrom in drugimi strokovnjaki.
ANKETA: Ali podpirate zakon o prostovoljnem končanju življenja v Sloveniji?
Ker je konec aprila pri nas steklo zbiranje podpisov za vložitev zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, smo se odločili preveriti, ali bralci tak zakon podpirajo ali ne.
Svoje stališče lahko izrazite v spodnji anketi.
Starejše novice
