V turizmu so zadnjih nekaj let padali rekordi in slovenski turizem je "cvetel". Turistični delavci so si v letu 2020 obetali še eno uspešno turistično sezono, a je vsem skupaj načrte prekrižal novi koronavirus.
Kakšen udarec je koronavirus zadal našemu turizmu?
Če pogledamo nazaj, je edini resen padec turizem pri nas doživel med leti 1991 in 1992, po osamosvojitvi, in sicer za 50 odstotkov. Po recesiji v letu 2008 ni bilo padca v obsegu turističnega prometa, smo pa imeli številne finančne probleme. Letošnje leto je prineslo novo, drugačno in predvsem večjo krizo.Glede na to, da smo dejavnost v celoti zaprli marca, smo že sedaj izgubili približno 35 odstotkov lanskega prometa. Če predvidimo, da bomo v drugi polovici leta realizirali tretjino lanskega, bo skupno v letu 2020 realizirano od 20 do 30 odstotkov turističnega prometa iz leta 2019. To pomeni, da bo obseg glede na število turistov isti kot omenjenega leta 1991 oziroma še malo nižji glede na število nočitev.
Tako hud padec smo doživeli. Seveda, te številke, »samo« 70 odstotni padec, bomo realizirali pod pogojem, da bo v nadaljevanju dejansko rast, kar pa se ne dogaja, vsaj v primeru mestnega turizma ne. Pričakuje se, da bo tudi povpraševanje upadlo. Po mnenju Zenela Batagelja, ustanovitelja in predsednika družbe Valicon, govorimo celo o padcu za dve tretjini. Batagelj meni, da tretjina ne bo potovala iz zdravstvenih razlogov in tretjina zaradi finančnih razlogov.
Kaj mora na področju turizma narediti Ljubljana, da bo v trenutni situaciji pritegnila goste, predvsem domače?
Zagotovo je potrebno Slovence spomniti, da imajo najlepše glavno mesto na svetu in da je to glavno mesto polno zanimivih vsebin. Teoretično gledano je zelo enostavno; ustvariti se morajo takšni motivi za prihod turista, da ta želi, mora ali se mu splača prespati vsaj eno noč. Za pridobivanje slovenskega turista v Ljubljano je največji problem to, da je Ljubljana vsem slovenskim krajem praktično preblizu in se po ogledu Ljubljane iz kakršnihkoli razlogov, obiskovalci enostavno odpeljejo domov.
Ponudba že obstaja. Turizem Ljubljana je oblikoval turistične pakete, s katerimi želijo privabiti domače turiste. Pa je to dovolj?
Motivov za ogled Ljubljane je veliko, potrebno jih je ustrezno oblikovati in tržiti po Sloveniji. S temi aktivnostmi so na Turizmu Ljubljana, kot že rečeno, uspešno začeli. Torej, paketi ogledov in posebna doživetja v ZOO za družine, podobno velja za muzeje in druge kulturne inštitucije, posebna kulinarična doživetja, romantična doživetja za pare, zabavna druženja za manjše skupine ljudi, posebna vodenja po Ljubljani. Bistveno pa je oblikovati takšne pakete in vsebine, ki bodo nagovorile ciljne skupine za nakup. Vprašati se moramo, kaj lahko ponudimo individualnemu gostu in gostom v manjših, zaokroženih skupinah, saj glede na trenutne razmere druženje v večjih skupinah kmalu verjetno spet ne bo več mogoče.
Dejstvo je, da smo še vedno zelo omejeni in zelo verjetno še nekaj časa bomo pri oblikovanju vsebin, ki predstavljajo nadgradnjo osnovnih storitev v turizmu, kot sta nastanitev in hrana. Dodatni izziv pri trženju pa predstavlja še percepcija velikega mesta, saj vsi epidemiologi priporočajo izogibanje velikim koncentracijam ljudi.
Če Ljubljano primerjamo z večjimi mesti sosednjih držav, kot sta na primer Dunaj ali Zagreb. Kateri so primeri dobrih praks iz tujine, ki bi jih lahko prevzeli tudi sami?
Obstaja cel nabor ukrepov o katerih govori stroka in turistično gospodarstvo oziroma beležijo pozitivne učinke v drugih državah, na primer nepovratna sredstva za pokrivanje stroškov obratovanja ob zagonu poslovanja, dokapitalizacijo delniških družb z odkupom deležev v podjetjih 25 odstotkov +1 delnica, nižji davki za transport in turizem (znižanje DDV na 7 odstotkov), subvencioniranje plačila vseh nadomestil plač. Tukaj govorim o ukrepih države.
Edini mestni ukrep za katerega trenutno vem, je gostinski bon na Dunaju, kjer je vsak meščan dobil 50 evrov za porabo v gostinskih prehrambnih obratih, barih in podobno. Za naše, predvsem mestne gostince, meseci velikih izzivov šele prihajajo. Do sedaj so jih nekako nad "vodo" ohranjali ukrepi države, kot je recimo subvencionirano čakanje na delo. Ti ukrepi bodo verjetno na voljo le do septembra, kaj bo potem, pa je veliko vprašanje.
Gostinci so se znašli vsak po svojih močeh. V času zaprtja so uporabljali veliko praks iz tujine. Dnevno so komunicirali na družbenih omrežjih, pripravljali so nagradne igre, omogočili dostavo na dom, online degustacije, tečaje,... Vsi so tudi povedali, da je šlo bolj za ohranjanje stika z gosti, kot za kakršenkoli zaslužek
Brez tujcev žal ne bo šlo, ker je ponudbe za zgolj domače prebivalce in slovenske obiskovalce preveč. Številni bodo propadli ali pa zaprli svojo dejavnost za nekaj časa. Seveda pa turizem ni samo gostinstvo. Potovalne agencije, turistični vodniki, animatorji, kulturni delavci, kreativne industrije, o tem govorimo malo, a so ti ponudniki, po mojem mnenju, še v celo težji situaciji.
"V letu 2019 je bilo 95 odstotkov vseh turistov v Ljubljani tujcev. Nadomestiti to je misija nemogoče".
Kakšen turizem v prihodnosti čaka Slovenijo in ali bo še kdaj tako, kot je bilo pred izbruhom koronavirusa?
Slovenski turizem lahko v prihodnosti opisujemo v dveh fazah. Ti fazi določa dejstvo, ali zdravilo bo ali ne bo. Dokler zdravila še ne bo, bo v turizmu veliko omejitev in zelo veliko novih "normal", malo zaslužka za turistična podjetja, predvsem bo šlo bolj za boj za preživetje. Pričakujem, da bo ta faza trajala še celo leto 2021. Strokovnjaki obljubljajo bolj množično uporabo zdravila jeseni 2021, zato menim, da bi morda turizem kot ga poznamo lahko zaživel v letu 2022. Predvsem prostočasni, individualen ali v manjših skupinah v naravi, medtem ko so prognoze za mestni in poslovni turizem precej bolj črne. Ampak ob tem je veliko če-jev. Če ne bo novih valov COVID-19, če ne bo finančna kriza prevelika, če ne bo novih bolezni,…
Starejše novice
