Slika je simbolična.
Ustvarjeno dne
Pet, 17.6.2022 13:56
Trenutno v Sloveniji beležimo rekordno ponudbo del, ki presega povpraševanje s strani dijakov in študentov.

Študentje imajo zaradi bolonjskega sistema študija manj časa za delo. Ta vrzel se odraža pri iskanju kandidatov za nekatera dela, predvsem v strežbi in prodaji, kjer imajo delodajalci še posebej velike stiske pri pomanjkanju kadra, izpostavljajo pri E-študentskem servisu.

Manj zaželena dela so dela, ki so plačana po minimalni urni postavki (6,17 evra na uro bruto, 5,21 evra na uro neto), takih je trenutno okrog 18 odstotkov prostih del, in pa delo v gostinstvu. 

Bolj zaželena so seveda tista dela, ki so najbolje plačana, se opravljajo pri uglednih delodajalcih in predvsem strokovna dela v smeri šolanja, ki prinašajo izkušnje, kompetence in vodijo do morebitne redne zaposlitve.

Za katera dela je največ interesa?

Mladi so najbolj zainteresirani za dela v prodaji in delo s strankami, strokovna dela z različnih področij (računalništvo in programiranje, elektrotehnična dela, projektiranje, prevajanje, digitalni marketing), dela v gostinstvu in turizmu, fizična dela (na primer vrtnarska dela, pakiranje, deklariranje), navaja E-študentski servis.

Najbolje plačana dela so tista, ki zahtevajo določeno znanje: poučevanje, inštrukcije od 10,8 evra na uro bruto dalje, vaditelji/trenerji plavanja, od 11 evrov na uro bruto dalje, računalništvo in programiranje od 11 evrov na uro bruto dalje, selitve od 9,4 evra na uro bruto dalje.

Med vso ponudbo prostih del na študentskem servisu oglašujejo dela, ki so zaradi svoje narave ali zahtevanih pogojev posebna.

Dela. kot so na primer kovanje kovancev v kovnici, vrtenje kolesa sreče, cepljenje kokoši, vožnja tricikla, sodelovanje v različnih raziskavah (sem recimo sodi redno uživanje jogurta večkrat na teden).

Priporočila delodajalcem

Ker zanimanja za delo ni veliko, so pri E-študentskem servisu zapisali nekaj priporočil za delodajalce:

  1. Postavitev višje urne postavke.
  2. Vključitev mladoletnih dijakov (delajo lahko že, ko dopolnijo 15 let), ki se bodo vračali k vam tudi med naslednjimi počitnicami.
  3. Ponujanje mentorstva, povratnih informacij, nudenje možnosti prevzemanja zahtevnejših nalog.
  4. Boljši delovni pogoji (topla malica, možnost parkiranja, različne ugodnosti) in atraktivno delovno okolje.
  5. Skozi študentsko delo si zagotovite kadre za prihodnost - navdušite dijake za poklice, ki jih primanjkuje.
  6. Dober ugled oziroma blagovna znamka delodajalca pritegne več mladih.
  7. Možnost opravljanja prakse, povezave pri seminarskih, diplomskih in magistrskih nalogah in štipendiranje.

Pravice mladih pri opravljanju študentskega dela

V primeru dela prek študentskega servisa se uporabljajo določbe zakona o delovnih razmerjih o delovnem času, odmorih in počitkih, o posebnem varstvu delavcev, ki še niso dopolnili 18 let, ter o odškodninski odgovornosti.

Obvezno je, da pred začetkom dela mladi, ki bodo opravljali študentsko delo, dvignejo napotnico, ki predstavlja pravno podlago za delo.

Oglaševana urna postavka in uvajanje v delovni proces mora biti plačano. Če v oglasu piše sedem evrov bruto na uro, mora biti torej delo plačano vsaj sedem evrov bruto in ne manj.

Vsak ima pravico do odmora za malico. Če študent v enem dnevu dela osem ur, ima pravico do odmora, ki traja 30 minut. Odmor za malico se všteva v delovni čas in mora biti plačan.

Kako najdete prvo delo?

Prosta dela študentski servisi objavljajo na spletnih straneh. Na spletni strani jih lahko dijaki in študenti med drugim razvrščajo po lokaciji, vrsti dela, urni postavki.

Dijakom in študentom na študentskem servisu svetujejo naj se prijavijo na obveščanje o delih, ki jih zanimajo, in prejeli bodo elektronsko pošto ali SMS sporočilo o objavljenem oglasu.

O možnosti opravljanja počitniškega dela se lahko pozanimate tudi pri sorodnikih ali znancih. Če želite delo opravljati v točno določenem podjetju, pa pri E-študentskem servisu svetujejo, da se na njih obrnete kar direktno, s klicem.

Pri iskanju dela je dobro, da iščete dela, ki vas zanimajo, so povezana s smerjo vašega izobraževanja ali bodočega poklica, še svetujejo.

Mladim, ki delajo preko študentskega servisa, teče pokojninska doba, prav tako so zanje plačani prispevki za pokojninsko, invalidsko, zdravstveno zavarovanje in zavarovanje za poškodbe pri delu. 

Zakonsko je določena tudi minimalna urna postavka (6,17 evra bruto, kar znaša 5,21 evra neto), ki se vsako leto usklajuje z minimalno plačo.

Število študentov upada

Število študentov je izjemno upadlo. Študentov je namreč kar za tretjino manj kot pred desetimi leti. K temu največ prispevajo manjše generacije in slaba demografska slika. Hkrati pa ni več fiktivnih študentov in študirajo zgolj še tisti, ki so zares študenti.

Kaj vse mladi pridobijo z delom?

Mladi opravljajo dela zaradi zaslužka, ki jim omogoča, da si privoščijo recimo izpit za avto, telefon, kakšen izlet. Za mnoge mlade pa študentsko delo še vedno predstavlja socialni korektiv, saj bi si težje privoščili šolanje in študij, če ne bi delali. 

Študentsko delo predstavlja tudi vir dragocenih delovnih izkušenj, prvi stik s trgom dela in omogoča spoznavanje delovnega okolja, delovnih mest in grajenja odnosov.

Mladi z delom spoznajo, kako deluje trg dela, se naučijo, kako poiskati delo, pridobijo delovne navade, izkušnje, spoznavajo različne poklice, preizkusijo različna dela, gradijo socialno mrežo in ugotovijo, kaj jih zares zanima in nenazadnje odkrijejo, v čem so dobri, so še izpostavili pri E-študentskem servisu.

Starejše novice