Slovenska gospodinjstva so za hrano namenila več kot desetino izdatkov
Podatki statističnega urada kažejo, da so slovenska gospodinjstva v letu 2020 za hrano porabila 14,3 odstotka vseh svojih izdatkov.
Medtem ko so ostale države evropske unije v povprečju porabile nekoliko manj, 13,5 odstotkov.
Samooskrba s hrano se sčasoma spreminja
Slovenija je bila v letu 2020 kar 88 odstotno samooskrbna z žiti, kar je skoraj enkrat bolj kot pred 20 leti.
Stopnja samooskrbe z zelenjavo se je med letoma 2001 in 2020 zvišala z 39 na 48 odstotkov.
Na drugi strani pa se je samooskrba z mesom in krompirjem nekoliko znižala. Pri mesu se je znižala s 100 na 84 odstotkov, pri krompirju pa z 79 na 60 odstotkov.
Hrana se je v zadnjih petih letih podražila za skoraj 14 odstotkov
Po podatkih statističnega urada se je najbolj podražilo sadje, in sicer za skoraj 47 odstotkov, temu sledi meso s skoraj 21 odstotno podražitvijo ter kruh in izdelki iz žit, ki so se podražili za dobrih 14 odstotkov.
Na drugi strani pa so se za dobrih pet odstotkov pocenili sladkor, marmelada, med in čokolada. V največji meri pa se je pocenila zelenjava, in sicer za dobrih 6 odstotkov.
Uvozili smo trikrat več hrane in pijače kot pred dvajsetimi leti
Podatki statističnega urada kažejo, da smo v lanskem letu uvozili za 2,3 milijona ton hrane in pijač – kar je bilo skoraj trikrat toliko kot v letu 2000.
V lanskem letu je delež uvožene predelane hrane znašal dobrih 72 odstotkov, primarne hrane pa slabih 28 odstotkov.
Kaj smo lani največ uvažali?
- Pšenica, storžica in koruza
V lanskem letu smo uvozili skoraj 118.000 ton pšenice in soržice, od tega več kot polovico iz Madžarske in slabo tretjino s Hrvaške.
Koruze smo uvozili za skoraj 224.000 ton, več kot 90 odstotkov celotnega uvoza pridelkov pa je ravno tako prispelo iz Hrvaške in Madžarske.
- Olje in sladkor
Uvozili smo tudi več kot 3200 ton semen oljne repice, ogrščice in drugih semen, največ - kar 42 odstotkov iz Avstrije.
Prav tako smo uvozili dobrih 74.400 ton olja, od tega slabih 44 odstotkov iz Srbije, dobrih 20 odstotkov pa iz Madžarske.
Uvoz skoraj 114.000 ton sladkorja pa je v 70 odstotkih izviral iz Avstrije, Nemčije in Srbije.
- Krompir in zelenjava
Krompirja smo lani uvozili dobrih 37.000 ton, več kot polovica je prispela iz Egipta.
Uvoz paradižnika je znašal okoli 10.800 ton, največ smo ga pripeljali iz Italije in Hrvaške, uvoz solate pa je znašal dobrih 10.200 ton - večino smo jo dobili iz Italije.
Uvoz zelja, cvetače, kolerabnic in ohrovta je znašal dobrih 9300 ton, največ smo jih uvozili iz Italije in Hrvaške.
- Sadje
Po podatkih urada smo od sadja uvozili slabih 115.000 ton banan, od tega več kot polovico iz Ekvadorja.
Prav tako smo uvozili tudi dobrih 59.000 ton agrumov, od tega četrtino iz Egipta in pa dobrih 26.000 ton jabolk, katerih tretjino smo jih uvozili iz Hrvaške.
- Kaj pa mleko in meso?
V lanskem letu smo uvozili skoraj 67.000 ton mleka in mlečnih izdelkov, največ iz Avstrije in Madžarske.
Uvozili smo tudi skoraj 77.800 ton mesa. Od tega je več kot polovico mesa predstavljala svinjina, približno četrtino perutnina in 11 odstotkov goveje meso.
Največ mesa smo uvozili iz Italije in Avstrije.
Starejše novice
