Profile picture for user zalastritof Zala Štritof
Ustvarjeno dne
Tor, 6.7.2021 06:55
Miši letos srečujemo na vsakem vogalu, zaskrbljujoče je število primerov obolelih z mišjo mrzlico.

Mišja mrzlica je bolezen, o katerih se zadnje mesece vse več govori, saj je hospitalizacij in obravnav bolnikov s to boleznijo vse več. 

Gre za nalezljivo bolezen, ki se z glodavca na človeka prenaša z vdihavanjem virusov, prisotnih v izločkih glodavcev.

Mile zime ustvarjajo dobre pogoje za množenje miši

»Ob zimah, primernih za prezimitev miši, ko zemlja ni bila zamrznjena dovolj dolgo in dovolj globoko, veliko miši preživi,« je za Ljubljanainfo pojasnila specialistka za poljedelstvo na Kmetijsko gospodarskem zavodu Ljubljana Damjana Iljaš.

Izpostavila je tudi, da miši kotijo od trikrat do šestkrat na leto, množijo se zelo hitro, zato imajo letno lahko 20.000 potomcev.

Hišne miši so zelo odporne na pomanjkanje hrane in vode, prehranjujejo se z vsemi živili, predvsem z žitaricami. 

Glodavci s svojimi iztrebki, urinom in dlakam onesnažijo trikrat več hrane, kot jo pojedo.

Kot zanimivost je strokovnjakinja za poljedelstvo povedala še, da se podgane hranijo s hišnimi mišmi, ena od lastnosti glodavcev pa je, da se lahko premikajo tudi vertikalno, po ceveh, opekah in drugih grobih površinah.

Glodavci imajo nekaj naravnih sovražnikov, med katerimi so denimo kanje, sove, lisice, pa tudi mačke in psi.

Mišja mrzlica je smrtno nevarna bolezen

Bolezenski znaki se ob okužbi z mišjo mrzlico običajno pojavijo od dva do štiri tedne po okužbi, ali pa celo v času do dveh mesecev.

Simptom bolezni je visoka vročina, mrzlica, močan glavobol in bolečine v trebuhu in ledvenem delu. Lahko se pojavijo motnje vida in rdečica na obrazu, ki je videti kot da je človek opečen po sončenju. 

Okrevanje lahko traja tudi več mesecev, od pet do 15 odstotkov obolelih pa zaradi te bolezni umre, je zapisano na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Tudi pometanje predstavlja nevarnost

Mišja mrzlica se na človeka prenese prek vdihavanja virusa, ki je prisoten v izločkih teh glodavcev. Z okuženih iztrebkov se lahko prenese tudi na hrano in vodo v okolici. 

Vir okužbe najpogosteje predstavljajo delci v zraku, ki se tam pojavijo zaradi pometanja, čiščenja ali pa v dlje časa zaprtih prostorih, pa tudi ob rušenju starih zgradb, delu na polju in v gozdu. 

Največ obolelih v goriški regiji

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje tedensko spremljajo, koliko je obolelih za mišjo mrzlico. Do začetka julija je bilo potrjenih že 382 primerov, zbolelo je 123 žensk in 259 moških.

Kar 160 primerov je iz goriške regije, iz osrednjeslovenske pa 40.

Vir: Nacionalni inštitut za javno zdravje

Kaj storiti, da bi okužbo preprečili?

Poskrbeti je treba za to, da glodavcem preprečimo vstop v notranjost zgradbe. Živila je treba hraniti v zaprtih posodah. 

Za čiščenje površin, kjer bi glodavci lahko bili prisotni, uporabimo klorno razkužilo, površine pa nato še mokro očistimo. 

Velikega pomena sta higiena in urejenost okolja, pravilno zbiranje odpadkov in pravilna higiena zbirnih mest zanje, je za Ljubljanainfo izpostavil Igor Horvat z oddelka za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano.

Starejše novice