Profile picture for user oglasniprispevek Oglasni prispevek
Ustvarjeno dne
Sre, 5.10.2022 09:13
Kaj je razlog, da se je plačilna disciplina po epidemiji poslabšala?

»Plačilna disciplina v Evropi se je v zadnjih nekaj letih poslabšala, kar pri vsakem 5. podjetju povzroča strah za njihov obstoj,« je opozorila direktorica podjetja EOS KSI Natalija Zupan, ki je predstavila povsem sveže rezultate že 13. reprezentativne raziskave skupine EOS o evropskih plačilnih navadah.

Izsledki raziskave kažejo na zanimive podatke, ki nakazujejo, da so plačilne navade v Evropi slabše, kljub temu, da so podjetja podaljšala plačilne roke. Fizične osebe v Evropi svoje račune plačajo v povprečju z 19-dnevno zamudo.

Če primerjamo raziskavo iz leta 2019, je bilo 16 odstotkov računov fizičnih oseb plačanih z zamudo ali sploh ne, v zdajšnji raziskavi pa ugotavljajo, da je že 20 odstotkov računov s strani fizičnih oseb plačanih z zamudo ali pa sploh ne.

Plačilna disciplina se je v Sloveniji po epidemiji močno poslabšala, saj se je delež neplačanih računov povečal za dve odstotni točki (iz enega odstotka na tri odstotke neplačanih računov), prihodnje gospodarske napovedi in naraščajoča inflacija pa lahko situacijo še poslabšata. To velja predvsem za fizične osebe, ki imajo daljše plačilne roke, saj so v zadnjem letu zamujali kar 11 dni dlje, kakor leta 2019. Pri pravnih osebah velja ravno obratno, saj imajo nižji delež zamud pri plačilih in višji delež pravočasno plačanih računov.

Anketirana podjetja v Evropi so kot glavni razlog za slabo plačilno disciplino navedla likvidnostne težave svojih strank. V Sloveniji je razlog izkoriščanje dobaviteljskega kredita prepoznan kot razlog številka ena za slabe plačilne navade, ki mu tesno sledi še razlog likvidnostne težave njihovih strank.

Glavne posledice zamud in zaostankov pri plačilih so bile za podjetja v Evropi lastne likvidnostne težave (42 odstotkov) in manjši dobiček (51 odstotkov).

Približno tretjina podjetij je morala zaradi tega zmanjšati naložbe in zvišati cene. »Zato podjetja zelo pesimistično gledajo na prihodnost,« je obrazložila Zupanova. Stanje pred tremi leti je bilo boljše, saj je 22 odstotkov anketiranih podjetij še menilo, da se bodo plačilne prakse izboljšale, medtem ko jih sedaj 24 odstotkov meni, da se bodo še poslabšale.

Predvsem na Danskem, Slovaškem, Češkem, v Švici, Sloveniji in Bolgariji so napovedi v primerjavi z letom 2019 še posebej pesimistične.

Sodelovanje z zunanjimi ponudniki upravljanja terjatev

Vse več podjetij pri izterjavi neplačanih obveznosti sodeluje z zunanjimi ponudniki storitev upravljanja terjatev. Pomanjkanje likvidnosti je eden najpogostejših razlogov za plačilno nesposobnost in izgubo delovnih mest. Priporočljivo je, da podjetja še naprej pomoč iščejo tudi pri zunanjih partnerjih za upravljanje terjatev

pri neplačanih obveznostih. Na področju profesionalizacije upravljanja terjatev je delež večji v Vzhodni Evropi. Približno polovica podjetij že koristi pomoč zunanjih strokovnjakov.

V obdobju pandemije se je v vsakem tretjem podjetju v Evropi povečala delovna obremenitev pri upravljanju terjatev. Delež podjetij, ki so v celoti digitalizirala svoje postopke opominjanja, se je od leta 2019 le rahlo povečal, saj je le eno od petih evropskih podjetij v celoti digitaliziralo upravljanje terjatev. Medtem kar 34 odstotkov slovenskih podjetij deluje trajnostno pri upravljanju terjatev, kar je tri odstotne točke več kot v Evropi.

Ključna bo uporaba umetne inteligence

Za uspešno podatkovno strategijo je ključna tudi uporaba umetne inteligence. Kar 32 odstotkov podjetij je navedlo, da je umetna inteligenca zaradi samoučečih se algoritmov že izboljšala upravljanje terjatev v njihovih podjetjih. 31 odstotkov vprašanih pa pravi, da umetno inteligenco uporabljajo v začetnih korakih postopka upravljanja terjatev.

Podatki o raziskavi

V raziskavi je bilo opravljenih 3.200 intervjujev. Izvedena je bila v 16-ih evropskih državah: v Sloveniji, Nemčiji, Veliki Britaniji, Španiji, Franciji, Belgiji, Švici, Romuniji, Bolgariji, Grčiji, na Danskem, Češkem, Slovaškem, Hrvaškem, Madžarskem in Poljskem. Opravili so 200 intervjujev v vsaki državi, ki so bili izvedeni med 4. marcem in 19. aprilom 2022. Zaradi matematičnih zaokroževanj so lahko nekatera odstopanja pri podatkih.

Starejše novice