Pred nekaj dnevi je STA poročala, da je Mestna knjižnica Ljubljana objavila prenovljen cenik, na katerem so cene nekaterih letošnjih storitev za približno 20 odstotkov višje od lanskih.
To pomeni, da morajo odrasli za letno članarino v knjižnici po novem odšteti 18 namesto 15 evrov, dijaki, študenti in upokojenci pa enajst namesto devet. Za medknjižnično izposojo morajo člani po novem plačati devet evrov oziroma dva evra več kot lani, zamudnina pa se je povišala z 0,3 na 0,4 evra na enoto nepravočasno vrnjenega knjižničnega gradiva.
Podražitve naj bi bile nujna posledica dviga vseh stroškov poslovanja knjižnice: dviga cen energentov in najemnin, storitev čiščenja, varovanja, tiskanja ter dviga cen materialov in cen stroškov dela, poleg tega pa so bile cene njihovih storitev nespremenjene od leta 2016, ko so članarino zvišali za en evro.
STA je obenem objavila, da je Mestna knjižnica Ljubljana edina, ki je v novem letu dvignila cene, kar je informacija, ki naj bi jo pridobili iz Združenja slovenskih splošnih knjižnic.
Toda Vesna Horžen, predsednica združenja, je za Ljubljanainfo dejala, da informacija na STA ni pravilna, saj v združenju podatka o spremembah cenikov po knjižnicah ne zbirajo, kar so tudi pojasnili v svojem odgovoru, a je očitno prišlo do šuma v komunikaciji.
Nasprotno: Po ustnih informacijah, ki jih je Vesna Horžen pridobila od manjšega števila knjižnic, so se ceniki tudi pri nekaterih od njih spremenili.
Pojasnila nam je še, da knjižnice kot zavodi lokalnih skupnosti oblikujejo cenike samostojno in jih v okviru svojega programa za prihodnje leto predložijo v sprejemanje svetu zavoda.
Potrjevanje cenikov je torej pristojnost sveta zavoda oziroma ustanovitelja in financerja knjižnice. Glede oblikovanja cen tako ne obstajajo posebni »pravilniki« ali kakšne drugačne usmeritve, enake za vse knjižnice.
Združenje splošnih knjižnic: »Članarina v nobeni slovenski knjižnici ne presega povprečne cene knjige«
Vesna Horžen pravi, da ob zvišanju letnega prispevka člana kateri koli knjižnici za enega ali dva evra verjetno ne gre dvigati prahu.
Povprečna cena knjige v letu 2022 je bila nekaj več kot 22 evrov in v nobeni knjižnici članarina ne znaša toliko, kot je povprečna cena knjige, ampak precej manj.
Poleg tega je za otroke in mladino do 18. leta v vseh knjižnicah članstvo brezplačno, za upokojence pa je članarina znižana.
Za ceno, ki je torej nižja od povprečne cene knjige, si član knjižnice lahko izposodi in uporablja vse, kar knjižnica ponuja, in ravno v Mestni knjižnici Ljubljana, ki je s 35 knjižnicami in 47 postajališči bibliobusa največja splošna knjižnica v Sloveniji, je tega gradiva zelo veliko.
»Knjižnice se za popravke cenika težko odločajo. Vse podražitve (tudi knjig) pa vplivajo tudi na delovanje in ponudbo knjižnic. Knjižnice lastni prihodek, ki ga pridobijo s članarinami in zamudninami, vložijo v svojo dejavnost, največkrat v nakup gradiva,« zaključuje Vesna Horžen.