Profile picture for user Nika Vajnhandl Nika Vajnhandl
Ustvarjeno dne
Sre, 22.9.2021 13:00
Statistični urad Republike Slovenije je objavil podatke o povprečnih plačah Slovencev.

Plačna vrzel med moškimi in ženskami v Sloveniji je v letu 2020 po začasnih podatkih iz strukturne statistike plač znašala 2,2 odstotka, kar je bilo za 3,6 odstotne točke manj kot v letu 2019.

Statistični urad Republike Slovenije ugotavlja, da je v zasebnem sektorju bila ta vrzel precej nižja kot v javnem sektorju.

Povprečna mesečna neto plača žensk se je v 2020 zvišala izraziteje kot povprečna mesečna neto plača moških

Povprečna mesečna neto plača oseb, zaposlenih v Sloveniji, je v letu 2020 po začasnih podatkih iz omenjene letne strukturne statistike plač znašala 1252 evrov, kar je za 5,4 odstotka več kot v prejšnjem letu. 

Povprečna mesečna neto plača moških je bila nekoliko višja od tega povprečja, znašala je 1261 evrov, povprečna mesečna neto plača žensk pa nekoliko nižja od tega povprečja; ta je znašala 1242 evrov.

Obe sta bili višji kot v 2019, vendar se je glede na leto prej precej bolj zvišala povprečna mesečna neto plača žensk kot plača moških. 

Povprečna mesečna neto plača oseb, zaposlenih na prvem delovnem mestu, je v 2020 znašala 1007 evrov.

Nižjo povprečno mesečno neto plačo od slovenskega povprečja je v 2020 imelo 63,9 odstotka zaposlenih oseb. 

Mediana mesečne neto plače, to je vrednost, ki deli populacijo na dva enaka dela, je v letu 2020 znašala 1066 evrov. Mediana mesečne neto plače moških in mediana mesečne neto plače žensk sta bili skoraj izenačeni.

Povprečna mesečna neto plača zaposlenih z osnovnošolsko izobrazbo precej pod 1000 evrov

Najvišjo povprečno mesečno neto plačo so v 2020 prejeli moški z vsaj višješolsko izobrazbo, znašala je 1774 evrov in je bila za 42 odstotkov višja od slovenskega povprečja. Povprečna mesečna neto plača žensk s tako izobrazbo je bila precej nižja; znašala je 1529 evra.

Povprečna mesečna neto plača moških s srednješolsko izobrazbo je za malenkost presegla 1000 evrov, povprečna mesečna neto plača žensk s tako izobrazbo pa je bila nižja od te vrednosti. 

Povprečna mesečna neto plača zaposlenih z osnovnošolsko izobrazbo je znašala precej manj kot 1000 evrov, tako žensk kot tudi moških.

Povprečna mesečna neto plača mlajših od 35 let nižja od povprečja, starejših od 64 let pa za več kot polovico višja

Povprečna mesečna neto plača mladih, starih do 34 let, je bila - tudi zaradi nižje izobrazbe - nižja od povprečja, tako pri ženskah kot pri moških. 

V starostni skupini 15–24 let je znašala 878 evrov, v starostni skupini 25–34 let pa 1080 evrov.

Povprečna mesečna neto plača zaposlenih v starostni skupini 35–44 let je bila blizu slovenskemu povprečju; plača moških je bila v povprečju približno 30 evrov višja od tega povprečja, plača žensk pa v povprečju približno 30 evrov nižja. 

Daleč najvišja je bila povprečna mesečna neto plača žensk, starih 65 let ali več. Povprečna mesečna neto plača moških te starosti je bila nekoliko nižja.

Povprečna mesečna neto plača najvišja v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro, pol nižja pa v gostinstvu

Povprečna mesečna neto plača je bila v več kot polovici dejavnosti nižja od slovenskega povprečja; v štirih med temi je bila nižja od 1000 evrov.

Najnižja je bila v dejavnosti gostinstvo; sledile so druge raznovrstne poslovne dejavnosti, gradbeništvo in kmetijstvo. 

V povprečju še enkrat višja kot v gostinstvu je bila v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro ter v finančnih in zavarovalniških dejavnostih. V slednjih je bila za moške v povprečju precej višja kot za ženske.

Vir: Statistični urad Republike Slovenije

Razlike v plačah moških in žensk glede na izobrazbo najvišje med zaposlenimi z vsaj višješolsko izobrazbo

Pri zaposlenih z najmanj višješolsko izobrazbo je plačna vrzel med spoloma v 2020 znašala 15,9 odstotkov. Pri zaposlenih z osnovnošolsko izobrazbo ali manj je bila 11,1-odstotna, med srednješolsko izobraženimi pa 10,6-odstotna.

Najvišja je bila med srednješolsko izobraženimi v sektorju država. V zasebnem sektorju je bila najvišja med zaposlenimi z vsaj višješolsko izobrazbo.

Z vidika glavne dejavnosti podjetij, v katerih so osebe zaposlene, so po razliki v povprečnih mesečnih neto plačah moških in žensk še vedno med prvimi finančne in zavarovalniške dejavnosti ter zdravstvo in socialno varstvo; v prvih omenjenih dejavnostih je bila plačna vrzel 24,4-odstotna, v drugi 22,3-odstotna. V obeh skupinah podjetij je bila plačna vrzel med zaposlenimi moškimi in ženskami z vsaj višješolsko izobrazbo več kot 25-odstotna.

Na ravni kohezijskih regij se je plačna vrzel med spoloma zmanjšala; izraziteje se je zmanjšala v kohezijski regiji vzhodna Slovenija kot v zahodni Sloveniji. 

Na ravni statističnih regij pa je bila ta vrzel najopaznejša v posavski in gorenjski statistični regiji.

Vir: Statistični urad Republike Slovenije

Starejše novice