Foto: Facebook profil Herpetološko društvo - Societas herpetologica slovenica
Profile picture for user zalastritof Zala Štritof
Ustvarjeno dne
Pet, 18.6.2021 15:54
Čas hibernacije se za kače konča aprila, sezona srečanj človeka z njimi traja do konca septembra. Preverili smo, katere kače so prisotne pri nas, kakšno je pravilno ravnanje ob srečanju z njimi in kaj storiti, če pride do ugriza.

V Sloveniji živijo tri različne družine kač, in sicer družina gožev, vodaric (vodnih kač) in gadov. Strupene so samo tiste kače, ki sodijo med gade, pri nas najdemo modrasa, navadnega in laškega gada, je za Ljubljanainfo povedala Mojca Vek iz Herpetološkega društva Slovenije

V Ljubljani boste najpogosteje srečali kobranke, ki jih ljudje velikokrat zamenjajo za gade, pa tudi belouške, smokulje ali navadne gože. »Modrasa lahko srečate na Šmarni gori, a so ta srečanja zelo redka. Običajno se namreč skrivajo, ljudje sploh ne vedo, da so tam,« je povedala Vekova.

Kačofon priskoči na pomoč

Pri nas pod okriljem Herpetološkega društva deluje kačofon, posebna telefonska linija, na kateri lahko pridobite informacije o kačah ali pa nasvete, kako ravnati ob srečanju z njimi. 

Vekova je povedala, da na letni ravni prejmejo približno 300 klicev zaskrbljenih oseb, ki običajno mislijo, da se je na njihovem dvorišču znašla strupena kača.

»Intervencij je seveda veliko manj, saj gre v 95 odstotkih prejetih klicev za nestrupene nenevarne kače, pa tudi zato, ker je naše delo prostovoljno, pomagamo na lastne stroške,« je izpostavila članica društva. 

»Velikokrat se problem reši že na podlagi fotografije. Običajno gre za kobranko, belouško ali smokuljo, predvsem kobranke ljudje pogosto zamenjajo za gade,« je dodala. 

V preteklosti se je sicer že zgodilo, da je bila kača, zaradi katere so prejeli klic, smrtno nevarna. »Dobili smo klic iz Pirana, kjer so opazili tujerodno rdečo kobro. To je smrtno nevarna kača.

Takrat smo jo odstranili, ampak načeloma za to nimamo primernega znanja in izkušenj, niti opreme,« je povedala Vekova. Ker register lastnikov strupenih kač v Sloveniji ne obstaja, še danes ne vedno, kdo je bil lastnik te rdeče kobre.

Podatkov o tem, kako številčna je populacija kač v Sloveniji, ni, saj tega sistematično ne spremlja nihče. »Tudi to, ali število kač v sloveniji pada ali narašča, je nemogoče povedati, ker ni predhodnih raziskav,« je dejala Vekova.

Kako ravnati ob srečanju?

Če se srečanju s kačo nismo mogli izogniti, Mojca Vek priporoča naslednje: 

  • kači se ne približujte ne vznemirjate in se je ne dotikajte,
  • mirujte in počakajte, da se kača sama umakne, 
  • če se kača ne premakne, pojdite stran od nje. 

»Nestrupene kače hitro zbežijo. Strupene so počasnejše. Kače ugriznejo samo, če se počutijo ogrožene in se nimajo kam umakniti. Ugrizi se recimo zgodijo v primerih, da kdo ponesreči stopi na kačo, da se je ponesreči dotaknejo plezalci ali pa jo pes povoha,« je razložila Vekova.

Če pride do ugriza, velja storiti naslednje:

  • ostanite mirni,
  • če ste v bližini osebe, ki jo je ugriznila kača, najprej poskrbite za lastno varnost,
  • kačo fotografirajte (da bodo strokovnjaki lahko prepoznali, za katero kačo gre),
  • kačo umaknete,
  • pokličite 112.

»Poškodovana oseba naj miruje, ker tako strup počasneje potuje po krvnem obtoku. Iz prizadete okončine odstranite nakit. Rano je treba očistiti tako, da sledove strupa obrišete stran od nje,« je povedala Vekova in dodala, da mesto ugriza lahko hladite.

Kače so občutljive živali

Članica društva izpostavlja, da kače v Sloveniji, sploh prostoživeče, niso nevarne in da se bodo umaknile. »Od osamosvojitve Slovenije smrtnega primera zaradi ugriza kače še ni bilo. Do smrti običajno lahko pride, če kača ugrizne dojenčka ali zelo bolnega in starega človeka. Ampak v tem primeru smrt lahko povzroči tudi čebelji pik,« je pojasnila. 

»Kače so občutljive živali in včasih jim najmanj škode naredimo s tem, da jim pustimo biti,« je poudarila Vekova. 

Ob tem je izpostavila še, da je vznemirjanje in ubijanje prostoživečih živali kaznivo. Vse domorodne vrste kač v Sloveniji so namreč ogrožene in zaradi tega zakonsko zavarovane, nekatere tudi strožje, slednje so dodatno varovane v okviru Direktive o habitatih iz leta 1992.  
 

Starejše novice