Profile picture for user zalastritof Zala Štritof
Ustvarjeno dne
Sob, 29.5.2021 12:02
V času epidemije, ki nas je oropala medosebnih stikov, je umik v varno zeleno zavetje narave postal še pomembnejši. Da je gozd v dobrem stanju, je pomembno predvsem načrtovati ravnanje z njim.

Gozd pokriva več kot polovico Slovenije. Čeprav te velike zelene površine včasih niso dovolj cenjene in njihov pomen ostaja nekoliko v ozadju, je vpliv gozdov na človeško družbo izjemen. 

Ne le, da v njem vse več ljudi išče mir, gozdovi so med drugim pomembni tudi, ker ob sušnih obdobjih skrbijo za večjo vlažnost zraka, na strmih bregovih preprečujejo plazove, ob rekah pa preprečujejo poplave. Vplivajo na kakovost zraka, ki ga dihamo, ter ga tudi hladijo in vlažijo.

Da gozdovi vse te vloge lahko opravljajo, morajo biti v dobrem stanju, za kar pa je potrebno načrtno gospodarjenje z njimi. Prav to je v ospredju ob letošnjem Tednu gozdov, ki poteka pod geslom »Načrtno z gozdom«.

»Varujemo tisto, kar poznamo«

»Danes so slovenski gozdovi kljub naravnim ujmam, ki so jih prizadele v preteklih letih, v dobrem stanju,« so za Ljubljanainfo povedali na Zavodu za gozdove Slovenije, kjer si za trajnost gozdov prizadevajo s strokovnim in načrtnim gospodarjenjem z njimi.

Površina slovenskih gozdov se je v primerjavi z letom 1947 povečala, takrat je znašala nekaj več kot 36 odstotkov, danes pa gozdovi predstavljajo skoraj 60 odstotkov površine države. Lesna zaloga in letni prirastek lesa sta se od omenjenega leta skoraj potrojila.

Sodobni cilj ni le pridobivanje lesa

V zavodu so izpostavili, da je bilo nekoč pri ravnanju z gozdovi največ pozornosti posvečene proizvodnji lesa. Danes je gozdu kot viru za pridobivanje lesa še vedno posvečene veliko pozornosti, a to še zdaleč ni edini cilj. Sodobni cilji so namreč povezani tudi z rekreacijsko, vodovarstveno in varovalno funkcijo gozdov.

Za varovanje gozda so izjemno pomembne tudi gozdne učne poti, v okviru zavoda za gozdove jih deluje 84.

»Prispevajo k razvoju turizma na podeželju, so učinkovito dopolnilo okoljskih izobraževalnih programov, usmerjajo obisk ter zmanjšujejo škodo, ki jo v gozdu povzročata rekreacija in turizem. So pomemben instrument varstva narave, saj ljudje varujemo tisto, kar poznamo,« pojasnjujejo v pristojnem zavodu.

Gozdovi ponujajo tudi številna doživetja

V Ljubljani je trenutno v okviru projekta UrbForDan največ pozornosti namenjene gozdnim površinam na območju Šmarne gore, kamor bodo po vzoru Golovca nadomestili urbano opremo, so še sporočili iz zavoda za gozdove. V prestolnici je sicer kar 40 odstotkov površin, prekritih z gozdovi, ki meščanom ponujajo odmik od mestnega vrveža. 

V naravi pa so svoj prostor našla tudi turistična doživetja. V zadnjem času je bilo veliko pozornosti namenjene Poti med krošnjami na Pohorju, kjer se sprehodite po kilometer dolgi poti in povzpnete na 37 metrov visok stolp.

Med izstopajočimi turističnimi atrakcijami je tudi pragozd Krokar na Kočevskem, prvinski bukov gozd, ki je od leta 2017 uvrščen na seznam Unescove svetovne dediščine. Prejšnji teden pa so tam uradno odprli Pragozdno pot Krokar, krožno speljano in okoli dva kilometra dolgo pot. 

Ob koncu tedna se ob zaključevanju Tedna gozdov lahko udeležite nekaterih dogodkov in prireditev po Sloveniji. Katerih in kje, si oglejte tukaj.
 

Starejše novice