Profile picture for user Ljubljanainfo Ljubljanainfo
Ustvarjeno dne
Sre, 7.10.2020 17:54
Dogodek se je po besedah ministrstva za izobraževanje, znanost in šport pripetil na Osnovni šoli Šenčur, a odmeva po vsej Sloveniji.

Na družbenih omrežjih je zaokrožilo pismo, ki sta ga zgrožena starša poslala pismo na ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Zmotilo ju je, da so se pri projektni uri slovenščine otroci spoznavali z albanskim jezikom.

Pismo staršev, naslovljeno na ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, objavljamo v celoti.

»Spoštovani,

na vas se obračava za pomoč in urgiranje, pri nedopustnem ravnanju učiteljice slovenščine v osnovni šoli (ime šole), gospe (ime učiteljice). 

V petek, 3. 10. 2020, je najin otrok, ki obiskuje 8. razred v omenjeni šoli prišel domov in povedal, da so se pri uri slovenskega jezika učili albanščine. Domov je prinesel tudi listek, ki ga je dobil med omenjenim poukom s prevodi slovenskega jezika v albanski jezik. Med osnovnimi frazami je tudi prevod Prešernovega Povodnega moža v albanski jezik. Otroka sva prosila, da nama pojasni, potek ure slovenskega jezika.

Navedel je, da je učiteljica (ime učiteljice), v času pouka slovenskega jezika v razred povabila (ime pedagoginje), ki naj bi bila prav tako zaposlena v osnovni šoli (ime šole) kot nadomestna socialna delavka. Omenjena je s seboj pripeljala dva starejša učenca osnovne šole (ime šole) (albanskega porekla), ki sta najprej s pomočjo predstavitve v albanskem jeziku (ki ga seveda otroci ne razumejo) predstavila Republiko Kosovo. V času predstavitve sta bili v razredu obe omenjeni učiteljici, ki pa nista prevajali predstavitve.

Po koncu predstavitve sta učiteljici z učenci za nameček pri pouku slovenskega jezika, ponavljali albanske besede, fraze in so skupaj z učencema, ki sta predstavila Kosovo, brali Prešernovega Povodnega moža v albanščini. Učiteljica (ime učiteljice) je na koncu omenjenega izobraževanja otrokom pojasnila, da jim je na ta način pokazala, kako se počutijo albanski otroci pri nas, ki ne razumejo slovenskega jezika. 

Zdi se nama prav, da se otroci, ki prihajajo iz tujega okolja, čim bolje vključijo v naš izobraževalni sistem, vendar vse ima svoje meje. Otrok, ki ne govori besede slovensko, se mora najprej naučiti slovenščine in nato vstopiti v osnovno šolo. Ni dopustno, da učiteljice jemljejo čas ostalim učencem, da prevajajo slovenski pouk v albanščino. Ni dopustno, da brez učnega načrta vključujejo albanski jezik v pouk slovenskega jezika. Nedopustno je, da otroke učijo osnovne izraze albanščine, ko pa so le ti tisti, ki bi se morali s pravilno integracijo učiti slovenskega jezika. 

Če bi imela naša družina interes, da bi kot tuj jezik spoznali albanščino, bi sami poskrbeli za tako izobraževanje. 

Prosim, da v okviru vaših pooblastil izvedete strokovni nadzor na osnovni šoli (ime šole) in nad delom omenjenih učiteljic izvedete ustrezne postopke. 

O izvedenem nadzoru in morebitnih izvedenih postopkih bi bila rada obveščena, kljub anonimni prijavi. Prosim, da odgovor pošljete na elektronski naslov, s katerega ste prejeli prijavo.

Zelo zaskrbljena starša.«

Na besede staršev je odgovorila tudi šola, na katero so bile usmerjene kritike. Tudi odgovor šole objavljamo v celoti. 

»Spoštovani, 

glede na poslano pismo na ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, v katerem se na ministrstvo obračate s sumom na nedopustno ravnanje vam odgovarjamo na naslednji način: 

Uvodoma naj najprej pojasnimo, da je šola tako vzgojna kot tudi izobraževalna institucija. Šola v skladu z ustavo, veljavno zakonodajo, svojim vzgojnim načrtom, razvojnim načrtom, vizijo šole otroke tudi vzgaja. V 2. členu zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (v nadalje ZOFVI) in v 2. členu zakona o osnovni šoli (ZOsn) je jasno zapisano, da je cilj vzgoje in izobraževanja tudi 'vzgajanje in izobraževanje za trajnostni razvoj in za dejavno vključevanje v demokratično družbo, kar vključuje tudi globje poznavanje in odgovoren odnos do sebe, svojega zdravja, do drugih ljudi, do svoje in drugih kultur, do naravnega in družbenega okolja, do prihodnjih generacij' (ZOFVI, 2. člen) in 'vzgajanje in izobraževanje za trajnostni razvoj in za dejavno vključevanje v demokratično družbo, kar vključuje globje poznavanje in odgovoren odnos do sebe, svojega zdravja, do drugih ljudi, svoje in drugih kultur, naravnega in družbenega okolja, prihodnjih generacij" (ZOsn, 2. člen).

Pri tem je tudi poudarjeno vzgajanje za obče kulturne in civilizacijske vrednote, vzgajanje za spoštovanje in sodelovanje, medsebojno strpnost, razvijanje sposobnosti sporazumevanja v tujih jezikih, kar če povzamemo na kratko, prispeva k razvoju sociokulturne, interkulturne in medkulturne kompetence, ko so v sodobnih časih nepogrešljive pri vsakem posamezniku.

Na podlagi šolskega vzgojnega načrta smo na šoli izpostavili nekaj načel, med katerimi se nahaja tudi naslednje: 'Vzgajali bomo v duhu strpnosti drug do drugega, sprejemanja različnih oblik drugačnosti ter odpravljanja vsakršnega nasilja do sebe ali drugih' (Vzgojni načrt Osnovne šole (ime šole), 3. odstavek).

Glede na zapisano, smo v šoli zasnovali medkulturno učno uro, pri katere so bili glavni učni cilji naslednji: 

  • učenci razvijajo zmožnost empatije in sočutja,
  • učenci izkusijo počutje učencev tujcev,
  • učenci razmišljajo in ozaveščajo lastna občutja,
  • učenci spoznajo Kosovo,
  • učenci spoznajo osnove albanskega jezika.

Učne cilje smo zasnovali na podlagi izkustvenega učenja, preko katerega glede na dognanja pedagoške psihologije učenci dobijo celovito izkušnjo, ki spodbudi akterje, da ob simuliranem vedenju analizirajo svoje ravnanje in doživljanje tega ter ga povežejo s teoretičnim znanjem (Marentič Požarnik, 2016).

Glede na učne cilje zastavljene učne ure, da učenci preko simulacije izkušnje (predstavitev Kosova v albanščini) analizirajo svoje ravnanje in doživljanje (vodena diskusija z učenci), preko katerega krepijo svoje socialne veščine, sociokulturno kompetenco, medkulturno in interkulturno kompetenco. Preko primerjave albanskega in slovenskega jezika krepijo svojo jezikovno zmožnost ter utrjujejo svojo kulturno identiteto.

Pri tem smo sledili splošnim in operativnim ciljem, ki so določeni z učnim načrtom za slovenščino: 'Predmet slovenščina omogoča oblikovanje osebne, narodne in državljanske identitete ter razvijanje ključnih zmožnosti vseživljenjskega učenja - predvsem sporazumevanje v slovenskem (knjižnem) jeziku, socialno, estetsko, kulturno in medkulturno zmožnost, učenje učenja, informacijsko in digitalno pismenost, samoiniciativno, kritičnost, ustvarjalnost, podjetnost ipd.' in 'Tako razvijajo svojo jezikovno, narodno in državljansko zavest, spoštovanje in naklonjenost do drugih jezikov in narodov ter medkulturno in socialno zmožnost. Imajo jasno predstavo o razmerjih med jeziki ter o vlogi prvega jezika in tujih jezikov, vedo, da je slovenščina lahko tudi drugi ali tuji jezik, in to tudi upoštevajo v vsakdanjem življenju' (Učni načrt za slovenščino). 

Ob tem smo učencem prikazali tudi pomen neverbalne komunikacije pri govornem nastopu, torej jasne izgovorjave, primerna prezentacija, uporaba slikovnega materiala in samozavestne drže. 

Nadalje naj vam pojasnimo še, da so predstavitev izvajali sošolci in sosošolci učencev diferencirane učne skupine in ne starejši učenci, uro smo izvajali v sodelovanju učiteljica slovenščine in šolska svetovalna delavka (pedagoginja) ter smo ves čas sledili omenjenim učnim ciljem, ki so podprti z veljavno zakonodajo in učnimi načrti. 

Za konec bi vam želeli predstaviti še vizijo našega zavoda, ki nas vodi pri našem delu, in sicer: Ustvarjalno šolsko delo, dobri medsebojni odnosi in spoštovanje so naše vodilo in naš cilj. 

V prihodnje pa vas vabimo, da se ob konfliktnih situacijah najprej obrnete na našo šolo, in sicer na učitelje, šolsko svetovalno službo, vodstvo šole, kjer bomo zagotovo vsako konfliktno situacijo vzeli resno in jo z dialogom in sodelovanjem poskušali čim bolj konstruktivno rešiti. 

V upanju, da smo vam odgovorili na vaš dvom, vas lepo pozdravljamo.«

Na primer so se odvali tudi iz pristojnega ministrstva, kjer so bili seznanjeni z dopisom staršev, v zvezi s tem pa so se najprej obrnili na Osnovno šolo Šenčur, kjer se je dogodek pripetil. Od šole sta nato starša dobila odgovor.

»Glede na to, da je šola podala ustrezno pojasnilo glede domnevno spornega dogodka, smo stranki v odgovoru pojasnili, da lahko prijavo domnevnih nepravilnosti poda Inšpektoratu Republike Slovenije za šolstvo in šport, v kolikor ne bo zadovoljna s pojasnilom šole,« so odgovorili iz ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.

Le del pisma, ki sta ga starša napisala na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (Vir: Facebook objava).

Starejše novice