Na današnji dan vse od leta 2010 obeležujemo dan Primoža Trubarja. Ob prazniku se vsako leto zvrsti mnogo kulturnih dogodkov v počastitev spomina na velikega slovenskega literata in očeta naše materinščine.
Tudi letos bo na Trubarjevi domačiji potekal slavnosten literarni večer Dom v jeziku na Slovenski pisateljski poti, ki je v teh letih postal svečana akademija Društva slovenskih pisateljev. Na literarnem večeru bodo svoje delo predstavili dobitniki in dobitnice pomembnih slovenskih literarnih nagrad. To so avtorice in avtorji:
Nataša Velikonja – prejemnica Jenkove nagrade 2022
Roman Rozina – prejemnik kresnika 2022
Franci Novak – prejemnik nagrade novo mesto short 2022
Maša Ogrizek – prejemnica večernice 2022
Mojca Kumerdej – prejemnica Cankarjeve nagrade 2023
Uroš Zupan – prejemnik Rožančeve nagrade 2022
Ob prazniku je o pomenu ohranjanja spomina na Trubarjevo zapuščino opomnil tudi Matjaž Gruden, predsednik Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar in aktualni direktor Javnega zavoda Trubarjevi kraji, ki med drugim skrbi za upravljanje Trubarjeve domačije na Rašici. Povprašali smo ga o pomenu Primoža Trubarja za slovensko književnost in pa seveda razvoj slovenščine.
»Nesporno je dejstvo, da lahko Primoža Trubarja opredeljujemo kot začetnika naše sodobne zgodovine, kot začetnika našega (tiskanega) slovstva ter utemeljitelja našega skupnega jezika. Poimenoval nas je z enotnim imenom Slovenci, neomajno se je zavzemal za ubranitev in ohranitev slovenščine kot samostojnega jezika, bil je enakovreden član srednjeevropskega humanističnega in intelektualnega kroga. Bil je mož, ki je postavil temelje slovenstva,« je dejal in ob tem poudaril tudi, da Trubarjeva domačija žal, kljub prizadevanjem še ni bila deležna ustreznih spomeniških statusov.
Prav tako obisk Trubarjeve domačije zaenkrat še ni del obveznega osnovnošolskega in srednješolskega kurikuluma.
»Na Rašici in ob hiši, ki vsaj malo navdihuje domišljijo za preskok nekaj stoletij nazaj, je naš kulturni spomin najbliže Trubarjevemu izročilu. Domačija je postala nekakšen romarski cilj premnogih šol in skupin, pa tudi družin na nedeljskem izletu,« dodaja Gruden.
Trubarjeva domačija je bila obnovljena leta 1986 na način, da so vsa poslopja ohranila zunanjo podobo iz časa gradnje oziroma prenove mlina v 19. stoletju. Sestavljajo jo spominska hiša z mlinom, žaga venecijanka, gospodarsko poslopje in kozolec.
»Izvorna domačija (katera koli že) je bila v 500-letni zgodovini porušena in originalnosti seveda ni več. Je pa bil skupek stavb, poimenovan z etnološkim, sociološkim in gospodarsko-zgodovinskim izrazom 'domačija', odkupljen in s podporo širokega ljudskega kulturnega gibanja (Trubarjev dinar) leta 1986 strokovno in arhitekturno kvalitetno obnovljen z namenom, da postane vseslovensko središče za poglabljanje zavesti o kulturnem pomenu Trubarja in drugih protestantov. Tega se zaveda čedalje večja množica razmišljujočih Slovencev, z osnovnošolskimi in srednješolskimi učitelji in njihovimi učenci na čelu,« je o pomenu Trubarjeve domačije še povedal Gruden.
Poleg svoje direktorske funkcije Javnega zavoda Trubarjevi kraji je tudi predsednik Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar, ki med drugim skrbi tudi za znanstveno-izdajateljski projekt Zbrana dela Primoža Trubarja, ki si že dve desetletji prizadeva narediti Trubarjeva dela dostopnejša sodobnemu bralcu in s tem spodbuditi raziskovanje njegovega obdobja v okviru različnih strok.
Pobudo za današnji praznik je sicer leta 2008 podal tržaški pisatelj Boris Pahor.
Ob prazniku je posebno poslanico na državljanke in državljane naslovil tudi predsednik vlade Robert Golob:
»Spoštovane državljanke in državljani, prebivalke in prebivalci Republike Slovenije. Današnji dan ni dela prost dan, pa vendar gre za pomemben praznik.
Spominjamo se reformatorja, ki je s svojim delom, zlasti s svojimi tiskanimi knjigami, pomembno prispeval k razvoju slovenskega jezika in narodove zavesti. Primož Trubar je razumel, kako pomembno je med navadne ljudi širiti veščini pisanja in branja - v domačem jeziku.
Izzivi, ki jih prinašajo razsežnosti jezika, se danes, več kot pol tisočletja po njegovem rojstvu, morda zdijo manj pomembni, a še zdaleč niso: razmah digitalnega sveta prinaša nove, med njimi je zlasti razmislek o učinkovitem zamejevanju sovražnega govora.
Naj bo današnji dan spomin na Primoža Trubarja, morda pa tudi dan za razmislek o tem, kako z lepo besedo nekomu polepšati trenutek.
Čestitke ob državnem prazniku, dnevu Primoža Trubarja.«
Starejše novice
