Ustvarjeno dne
Pet, 27.11.2020 10:23
Po podatkih Statističnega urada RS je v lanskem letu prebivalec Slovenije na dan v povprečju zavrgel 1,3 kilograma hrane. To pomeni, da posameznik v enem letu zavrže kar 67 kilogramov hrane.

Kar pri tem najbolj zbode v oči je to, da je bilo po ocenah statističnega urada od tega kar 26 kilogramov oziroma 39 odstotkov vse zavržene hrane še užitne. 61 odstotkov pa je bilo kosti, olupkov in lupin. 

Spodbudno je dejstvo, da je prebivalec Slovenije lani v povprečju zavrgel kilogram hrane manj kot predlani. Vseeno pa je celotna količina lani proizvedene odpadne hrane, to je 140.804 ton, večja od predlanske količine v višini 139.856 ton. 
 

Največ hrane zavržejo gospodinjstva, skoraj 69.000 ton. 44.400 ton hrane zavržejo v gostinstvu in ostalih dejavnostih, v katerih se streže hrana, kot so šole, vrtci, bolnišnice in domovi za ostarele. Desetina odpadne hrane izvira iz distribucije in trgovin z živili, zaradi poškodb pri transportu, nepravilnega skladiščenja ali pretečenega roka uporabe.
 

Vir: SURS.

Kje pristane hrana, ki jo zavržemo Slovenci?

Tri četrtine odpadne hrane je bilo predelane v bioplinarnah in kompostarnah. Na spodnji fotografiji si bolj podrobno lahko ogledate, kako se je v letu 2019 v Sloveniji ravnalo z odpadno hrano. 
 

Vir: SURS.

Prebivalec Slovenije je v 2019 proizvedel povprečno 1.506 kilograma vseh vrst odpadkov. Količina proizvedenih vseh vrst odpadkov na prebivalca je bila tako v letu 2019 za 38 kilogramov manjša kot v letu 2018. Povečala pa se je količina komunalnih odpadkov. Količina komunalnih odpadkov na prebivalca je v Sloveniji v 2019 znašala 509 kilogramov, kar je 14 kilogramov več kot leto prej.
 

Vir: SURS.

Količina odpadkov, ki nastajajo v proizvodnih in storitvenih dejavnosti se manjša, medtem ko se količina komunalnih odpadkov, ki nastajajo predvsem v gospodinjstvih in v nekaterih storitvenih dejavnostih, povečuje, so sporočili s statističnega urada. 
 

Starejše novice