Ljubljanainfo
Ameriški proizvajalec Boeing je konec januarja dostavil svoje zadnje veliko letalo 747, ki je od svojega prvega poleta leta 1969 prevažalo potnike – naenkrat skoraj 500 njih – in tovor.
Omeniti velja, da je tako imenovani jumbo jet, ki ima za razliko od varčnejšega evropskega Airbusa štiri in ne dva motorja, služil tudi kot prevozno sredstvo za raketoplane ameriške vesoljske agencije Nasa (uporabljali so ga za prevoz raketoplanov med izstrelišči; potem ko so raketoplane upokojili, pa so jih z letalom premesili v muzeje) ter za prevoz ameriških predsednikov kot Air Force One.
Boeing 747 je bil prvo potniško letalo z dvema prehodoma med sedeži, dolgo okrog 70 metrov in s prostorom za 3400 kosov prtljage. Rep letala se je dvigal šest nadstropij visoko. Letalo je lahko sprejelo več kot 500 potnikov.
Zadnje letalo so na slovesnosti v Boeingovi tovarni severno od Seattla, kjer ni primanjkovalo velikih imen, predali tovornemu prevozniku Atlas Air. Njegov izvršni direktor John Dietrich je 747 označil za najboljše tovorno letalo – tudi zato, ker je mogoče tovor nalagati skozi njegov nos.
Zadnji jumbo jet tako ne bo prevažal potnikov – zadnja ameriška letalska družba, ki ga je uporabljala za potniške lete, je bila Delta, in sicer do leta 2017. Ga pa za ta namen še uporabljajo nekateri drugi mednarodni prevozniki, med drugim nemška letalska družba Lufthansa.
Za vedno Neverjeten
Za Boeing 747 je najbolj zaslužen pokojni inženir slovenskega rodu Joe Sutter, česar se zavedajo tudi pri Boeingu. Zadnji izgotovljeni jumbo jet je namreč opremljen z napisom »Joe Sutter, Forever Incredible« (ang. Joe Sutter, za vedno Neverjeten) in njegovo podobo.
Zakaj neverjeten? Pri projektu novega velikega letala je sodelovalo kar 50.000 ljudi, ki jih je kot vodja razvojnega programa letala Boeing 747 vodil Sutter; danes so v zgodovino zapisani kot »Neverjetni«, saj so v 29 mesecih izdelali takrat največje letalo na svetu.
Potomec iskalca zlata
Sutter se je rodil 21. marca 1921 kot potomec prve generacije slovenskih priseljencev v ZDA. Njegov oče Franc Suhadolc je tja prišel iz Dobrove pri Ljubljani, da bi med zlato mrzlico delal v rudnikih zlata. Po desetih letih se je poročil in ustalil v Seattlu v bližini tovarne Boeingovih letal.
Po študiju letalskega inženirstva na univerzi v Washingtonu se je Sutter, ki je med drugo svetovno vojno bil v ameriški vojni mornarici, zaposlil pri Boeingu in se odločil, da ostane v Seattlu.
Značilna grba
Projekt Boeinga 747 je bil tako dolgotrajen in drag, da so šefi v nekem trenutku v strahu pred stečajem od Sutterja zahtevali, naj odpusti tisoč inženirjev. Sutter je zahtevo zavrnil, hkrati pa zahteval zaposlitev dodatnih 800 inženirjev. Mislil je, da bo odpuščen, a se to ni zgodilo. Še več: vodstvo podjetja mu je celo odobrilo zaposlitev dodatnih inženirjev.
Sutterju gre tudi zasluga za značilno grbo na hrbtu letala, ki jo je zasnoval z mislijo na uporabo v tovornem prometu.
Prvi poskusni let 9. februarja 1969 je bil uspešen. Prvi potniški polet 22. januarja 1970 od New Yorka do Londona pa je imel težave: pred vzletom je zagorel motor, ki so ga zamenjali z rezervnim.
Sutter je pred upokojitvijo sodeloval še pri svoji zadnji verziji 747-400.
Strast za odličnost
Za Sutterjeve dosežke mu je tedanji predsednik ZDA Ronald Reagan leta 1985 podelil nacionalno medaljo za dosežke na področju tehnologije in inovacij. Na njegov 90. rojstni dan je Boeing po njem poimenoval glavno inženirsko stavbo oddelka za potniška in tovorna letala.
Sutter, sicer oče treh otrok, je umrl avgusta 2016 v starosti 95 let. Razvil je več Boeingovih letal, najbolj znan pa je po razvoju omenjenega modela 747. Še dolgo po upokojitvi leta 1986 je ostal zelo aktiven v družbi, v kateri je med drugim opravljal funkcijo svetovalca.
»Joe je živel izjemno življenje in predstavljal navdih ne le nam pri Boeingu, ampak celotni industriji zračnega prometa. Poosebljal je iznajdljivost in strast za odličnost, s čimer so Boeingova letala postala sinonim za kakovost po vsem svetu,« je v sporočilu ob Sutterjevi smrti zapisal izvršni direktor družbe Boeing Ray Conner.
Starejše novice
