Slika je simbolična / Foto: Bobo
Profile picture for user Ljubljanainfo Ljubljanainfo
Ustvarjeno dne
Pon, 4.7.2022 21:02
Kljub schengenskemu območju, Avstrija izvaja mejne kontrole na meji s Slovenijo. Maja je nadzor podaljšala še za pol leta. Kaj so razlogi?

Na spletni portal Sobotainfo se je obrnil bralec, ki je izrazil nezadovoljstvo z nadzorom na mejnih prehodih z Avstrijo. 

Kot je zapisal, avstrijski organi kljub prostemu prehajanju schengenskih meja 'težijo' za osebne dokumente in opravljajo mejne kontrole.

»Formalno opravljajo notranji nadzor meja, mi pa Avstrijce prosto spuščamo,« je zapisal. 

Podobno izkušnjo je delil tudi uporabnik Twitterja, ki je delil fotografijo nadzora na meji v Šentilju. »Avstrijski organi, kot izgleda, resno opravljajo svoje delo,« je zapisal.

Pravica do prostega prehoda meje eden »glavnih dosežkov unije«

Osnovna ideja schengenske ureditve je zagotavljanje pravice do prostega prehajanja notranjih meja. 

Z veljavnim dokumentom (za slovenske državljane je to osebna izkaznica ali potni list) lahko vsak, ne glede na državljanstvo, kjerkoli in kadarkoli prestopi notranje meje med državami v schengenskem prostoru brez mejne kontrole.

Slovenija ima notranjo schengensko mejo na mejah z Avstrijo, Italijo in Madžarsko.

Sodišče Evropske unije je maja izpostavilo, da je pravica do prostega prehoda meje eden »glavnih dosežkov unije«. Takrat so sporočili, da »mora biti ponovna uvedba nadzora na notranjih mejah izjemna in se lahko uporabi le kot skrajno sredstvo«.

Znotraj schengenskega prostora tako načeloma ni stacionarnega nadzora na državnih mejah, a je to leta 2015 spremenila migrantska in begunska kriza. Takrat je več držav, med njimi Avstrija, uvedlo kontrole na mejah.

Sodišče Evropske unije je to dovolilo, a le za omejeno časovno obdobje oziroma dokler traja varnostna grožnja, s katero država utemeljuje vrnitev mejnega nadzora.

Avstrija je nato nadzor na svoji meji z Madžarsko in Slovenijo ves čas podaljševala, vsakič za novo zaporedno šestmesečno obdobje.

Avstrija je nadzor na mejah izvajala od novembra 2017 do 11. maja 2022, pri čemer je kot razlog navajala teroristično grožnjo.  

Preprečiti želijo, da bi orožje z vojnega območja prišlo v Avstrijo

Avstrija je Evropsko komisijo maja obvestila, da podaljšuje nadzor na mejah z Madžarsko in Slovenijo. Med razlogi za to so na Dunaju tokrat navedli tudi vojno v Ukrajini, nadzor pa so podaljšali za pol leta. 

Od 12. maja tako velja nov razlog za nadzor, in sicer nevarnost tihotapljenja orožja iz Ukrajine, na mejah s Slovenijo in Madžarsko.

Za ta korak so se odločili, zaradi odločitve ukrajinskih oblasti, da razdelijo orožje civilistom in milicam. Po mnenju avstrijskega notranjega ministra Gerharda Karnerja mora zato Avstrija preprečiti, da bi orožje z območja vojne prišlo na domači črni trg. Kot dodaten razlog so navedli organizirani kriminal oziroma nevarnost, da bi v državo po že uveljavljenih poteh prišli teroristi.

Kot je povedal Karner, schengenske države nujno potrebujejo »robustno zaščito zunanje meje«, če naj tudi v prihodnje zagotovijo svobodo gibanja v Evropski uniji. 

Avstrijski zunanji minister vztraja pri nadzoru na slovensko-avstrijski meji

Avstrijski zunanji minister Alexander Schallenberg se je v začetku junija v Ljubljani sestal z ministrico Tanjo Fajon. Glede nadzora na notranji meji v schengenskem prostoru je dejal, da zaradi vojne v Ukrajini ter »120-odstotnega povečanja nezakonitih prehodov meje v zadnjih mesecih« ni alternative temu ukrepu. 

Kot je poudarila zunanja ministrica Tanja Fajon, Slovenija ne vidi razlogov za ohranjanje nadzora na meji. Zagotovila je, da bo Slovenija še naprej zagotavljala ustrezno zaščito zunanje schengenske meje. 

Nadzor na meji neupravičen? 

Slovenija že vseskozi ponavlja, da nadzor na slovensko-avstrijski meji ni utemeljen in je zato neupravičen. 

Evropski poslanci iz Slovenije Irena Joveva, Ljudmila Novak, Klemen Grošelj, Franci Bogovič in Milan Brglez so pred časom v pismu pozvali avstrijsko vlado, naj vnovič premisli o svoji nameri glede ponovnega podaljšanja nadzora na meji s Slovenijo. 

Kot so zapisali, evropska zakonodaja jasno določa, da skupno obdobje nadzora na notranjih mejah Evropske unije, vključno s podaljšanji, ne sme biti daljše od šestih mesecev. V izrednih okoliščinah se lahko podaljša na največ dve leti.

S temu očitki so dobro seznanjeni tudi v Evropski komisiji, kjer pojasnjujejo, da je uvajanje mejnega nadzora v pristojnosti držav članic. Komisija lahko zgolj poda mnenje glede posameznega ukrepa, v katerem oceni njegovo potrebnost in sorazmernost, ne more pa preprečiti njegove uveljavitve.

Vprašanja o mejnih kontrolah Avstrije na meji s Slovenijo smo naslovili na ministrstvi za notranje in zunanje zadeve, obe veleposlaništvi in občini Gornja Radgona ter Šentilj. Njihove odgovore objavimo, ko jih prejmemo. 

Starejše novice